Novice

Uresničujemo obljube o krepitvi socialne države, smo analizirali ukrepe, ki so pomembni za starejše v času epidemije, priznali napačne odločitve  in smo pripravljeni na nove izzive brez diskriminacij in kršenja človekovih pravic?

VABILO

Vabimo vas na novinarsko konferenco, na kateri bomo predstavili:

1. Odločbo MDDSZEM z dne 12. 5. 2021 o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost na področju VARSTVA PRED DISKRIMINACIJO ALI  VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC
2. Aktualni trenutek na področju skrbi za starejše (zakon o dolgotrajni oskrbi, koncesije, kadrovski normativi, stanje v domovih starejših)
3. Zahteva za večji vpliv uporabnikov in manj vpliva politikov na upravljanje domov za starejše (javno pismo), zahteva za samostojno ministrstvo za starejše ter varuha starejših
4. Napoved strokovnega posveta/okrogle mize Srebrne niti
5. Vprašanja novinarjev in novinark.

Novinarska konferenca bo v sredo, 26. maja 2021, ob 11.55 uri

v prostorih Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, v Mariboru.

Z vami bomo članice in člani Izvršnega odbora Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost, predsednik Nadzornega odbora in direktor Doma Danice Vogrinec mag. Marko Slavič.

Lep pozdrav,

Biserka  Marolt Meden,
predsednica Društva Srebrna nit 

Predsednik vlade RS
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Minister za zdravje
Zagovornik načela enakosti
Varuh človekovih pravic
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Mediji

Spoštovani!

V Srebrni niti ocenjujemo, da so starejši upravičeni do večjega vpliva na delovanje domov starejših (v nad. DSO). Stanovalci kot uporabniki in plačniki storitev v DSO morajo postati vsaj enakopravni in enakovredni, če ne najpomembnejši odločevalci v domovih  in morajo imeti neposredni vpliv na vse odločitve v DSO. V primerih, ko stanovalci niso več sposobni odločanja, naj to vlogo prevzame njihov sorodnik oziroma skrbnik.

Sedanja zakonska ureditev delovanja organov zavoda, ki temelji na zastarelem in nikoli dodelanem Zakonu o zavodih iz leta 1991, je neprimerna za področje socialnega, še posebej pa domskega varstva. Uporabniki niso več pasivni prejemniki določenih storitev in pravic, temveč tudi naročniki ter plačniki, zato je prav in nujno potrebno, da se njihov vpliv na odločanje v domovih poveča. Dodatno je vse več uporabnikov domov nameščenih v zasebna podjetja koncesionarjev, kjer jim niti  zakon niti  koncesijska pogodba ne zagotavljata pravice do soodločanja pri upravljanju.

Želimo si depolitizacije domov starejših. Sedanja praksa kaže, da so tako direktor kot predstavniki ustanovitelja in lokalne skupnosti v svetih zavodov (domov starejših) praviloma izbrani in postavljeni na podlagi politične pripadnosti in ne zaradi strokovnosti, izobrazbe, izkušenj ali vsaj izkazane empatije do področja, ki bi ga vodili. Predstavniki ustanovitelja so v svetih zavodov vedno v večini: njihovo število presega skupno število predstavnikov zaposlenih, lokalne skupnosti in uporabnikov. To pomeni, da je politika in ne stroka glavni odločevalec pri upravljanju in delu zavoda (doma), zaposleni  ali uporabniki, ki so jim  storitve namenjene in jih tudi plačujejo, pa so postavljeni na stranski tir. Takšni sveti zavodov so farsa, skozi katero politika legitimira svoje trenutne interese.

Vztrajamo pri našem predlogu o tripartitni sestavi svetov zavodov,  s tretjino predstavnikov ustanovitelja in lokalne skupnosti, tretjino zaposlenih in tretjino uporabnikov oz. njihovih sorodnikov.

Vztrajamo pri spremembi Zakona o zavodih in posledično vseh ustanovitvenih aktih domov starejših, v katerih je potrebno skladno s potrebami sodobnega razumevanja opredeliti sestavo svetov zavodov, ki je nato definirana v statutu vsakega DSO.

Vsi DSO-ji bi morali imeti javno objavljeno  poimensko sestavo svetov zavodov, s kontaktom za možnost komunikacije uporabnikov z zavodom.  Tudi zapisi sklepov sej svetov zavodov bi morali biti objavljeni na spletni strani vsakega zavoda in na oglasni deski v DSO.

Želimo slediti praksi izobraževalnih ustanov, ki so s posebnimi zakoni že uspešno povečale vpliv stroke in uporabnikov storitev (dijakov, študentov in staršev) in eliminirale prevelik vpliv  politike:  

• za predšolske ustanove in osnovne šole so predstavniki otrok v organih upravljanja starši,
• v srednjih šolah: po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so opredeljeni 13-članski sveti zavodov, kjer so vključeni po 3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov zaposlenih, 3 predstavniki staršev in 2 dijaka,,
• v visokem šolstvu so študenti po Zakonu o visokem šolstvu v vseh vrstah zavodov vključeni z najmanj 1/5 predstavnikov (akademski zbor, senat, delovna telesa senata), imajo pa tudi svoje organe (študentski svet in delovna telesa ŠS v vsakem zavodu) - soodločajo lahko o vsem, tudi o delovnopravnih vprašanjih zaposlenih, o njihovem profesionalnem napredovanju, predvsem pa so izjemno pomemben dejavnik odločanja, ko gre za vprašanja pedagoškega procesa oz. študentov.

Pričakujemo,  da  boste v čim krajšem času pristopili k reševanju  zgoraj predstavljenih problemov in nas o tem obvestili.

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

1. PRIPOROČILO: Z uporabo pravilnih izrazov se izogni nepotrebnemu poniževanju starejših, na primer:

• stanovalci domov za starejše IN NE varovanci ali celo gosti domov za starejše;
• starejši ali stari IN NE starostniki;
• starejši IN NE upokojenci – slednje je ekonomska in ne starostna kategorija.

2. PRIPOROČILO: Izogibaj se prevladujočim stereotipom o starosti in starih, na primer:

• starejši ljudje ne zmorejo poskrbeti sami zase in potrebujejo pomoč;
• starejši so zgolj breme za javne finance;
• starejši ne znajo uporabljati računalnika;
• starejši so neaktivni ipd.

3. PRIPOROČILO: Izogibaj se poročanju, ki poglablja navidezni konflikt med mlajšo in starejšo generacijo ter med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Upoštevaj tudi neplačano delo, ki ga starejši prispevajo družbi (npr. pomoč pri varstvu otrok, prostovoljstvo).

4. PRIPOROČILO: S širšo izbiro tematik in bolj celostnim poročanjem o starosti in starejših skušaj nadomestiti prevladujočo neupravičeno redukcijo starejših na kategorijo upokojencev, ki da so finančno breme za družbo, s temami, ki odsevajo raznoliko realnost starejše generacije.

5. PRIPOROČILO: O starejših naj govorijo starejši - daj glas starejšim in njihovim formalnim predstavnikom. Uporaba predstavnikov društev, v katera se vključujejo starejši, kot kredibilnih virov, naj postane rutina.

6. PRIPOROČILO: Izogibaj se posploševanju iz posamičnih primerov na značilnosti skupine in vzpostavljanju obsodb skupine na podlagi posamičnih primerov.

7. PRIPOROČILO: Izogibaj se reduciranju starejših na gole številke, statistiko. Številke niso nujno nevtralni podatki, ampak pogosto vsebujejo vrednotenje pojava.

8. PRIPOROČILO: Pri osvetljevanju realnih problemov skušaj ponuditi tudi možne rešitve.

9. PRIPOROČILO: Vizualni material naj ne podpira stereotipizacije starejših. Fotografije naj omogočajo identifikacijo z osebami in naj starejših ne reducirajo na pasivno skupino ali zgolj na prejemnike pomoči drugih.

10. PRIPOROČILO UREDNIKOM: Urednikom priporočamo, da vsebinam, ki so pomembne za starejše, namenijo več prostora ali programskega časa, predvsem pa naj z uredniško politiko in zahtevami do novinarjev sledijo zgornjim priporočilom. Izogibajte se senzacionalizmu. V prispevkih naj starejši ohranjajo dostojanstvo. Novinarje spodbujajte, naj čim več govorijo s starejšimi in naj se tem lotevajo celovito.

Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Vlada Republike Slovenije
Varuh človekovih pravic
Zagovornik načela enakosti
Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Starejši pričakujejo cepljenje in oskrbo brez diskriminacije

Spoštovani,

v času epidemije se je izkazalo, da je nujno treba narediti konkretne premike v skrbi za starejše, ranljive skupine prebivalstva, ker so vlade in politike v zadnjih dvajsetih letih preveč govorile in premalo naredile.

Veseli nas, da ste javno obljubili sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi v nekaj mesecih. Opozarjamo pa, da je nujna podlaga za bolj kakovostno in varno tako socialno kot zdravstveno oskrbo starejših in celotne populacije takojšnja sprememba kadrovskih standardov in normativov za področje oskrbe in zdravstvene nege.

Le tako bomo izboljšali pogoje dela za vse zaposlene in s spremembami plačne politike dosegli tudi večje zanimanje za opravljanje teh pomembnih deficitarnih poklicev v naši družbi.

Z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi se bo verjetno tudi zmanjšal pritisk na sprejem v institucije, kjer imamo predolge čakalne vrste. Starejše institucije pa nujno potrebujejo tudi prenovo v smislu večje kakovosti bivanja.

Pričakujemo, da boste nemudoma objavili razpis za prenovo večjega števila starih socialnih zavodov in omogočili čim večjemu številu domov, da bodo lahko s prizidki omogočili namestitve, ki jih danes zelo primanjkuje (za osebe z demenco, za kratkotrajne namestitve idr.).

Postavljamo še nekaj aktualnih vprašanj, na katera pričakujemo odgovore in hitro ukrepanje:

1. Ministrstvo za zdravje je januarja sprejelo usmeritev, da se tako stanovalce kot tudi zaposlene v domovih starejših cepi 6 mesecev po prebolelem COVID-19. To stališče je bilo sprejeto januarja, ko je cepiva zelo primanjkovalo. Danes zbolevajo zaposleni in stanovalci domov, izjemoma tudi tisti, ki so COVID-19 preboleli. So res vsi starejši in zaposleni znanstveno dokazano 6 mesecev varni pred ponovno okužbo? Vemo, da stroka spreminja stališča. Lahko to ponovno preveri?
2. Ali zadnja strategija cepljenja omogoča cepljenje mlajših zaposlenih v domovih starejših, ali se cepi samo starejše zaposlene nad 60 let?
3. Zakaj ste starejšim nad 60 let, ki bivajo v domovih starejših, namenili cepivo AstraZeneca, vsem drugim starejšim pa cepivo Pfizer? Menimo, da je to diskriminacija starejših, ki bivajo v domovih starejših. Premalo se zavedamo, da so ravno stanovalci v domovih starejših plačali največji davek v epidemiji, saj jih je umrlo več kot 2060 (podatek 18. marec 2021).
4. Ali je res primerno, da bodo obolele s COVID-19 iz vseh socialno-varstvenih zavodov iz vse Slovenije, ki jih ne bodo takoj hospitalizirali, za 24 ur vozili v bolnišnico Sežana, kjer bo za njih na negovalnem COVID-19 oddelku na voljo DESET (10) postelj, da bodo lahko v tem času v zavodih organizirali rdeče cone? Vsi pozivi o organiziranju regijskih namestitev za okužene oziroma obolele s COVID-19 so ostali brez realizacije. Še vedno vztrajate na conah v zavodih, ki so dokazano premalo učinkovito zaustavljale okužbe in posledica so bile številne okužbe in nepotrebne smrti.
5. Kdo nadzoruje zdravnike v DSO-jih, saj nekateri naročajo in cepijo starejše pred potekom 6 mesecev, drugi pa se natančno držijo navodila MZ in ne dovolijo naročanja cepiv pred določenim rokom? Zaposleni in stanovalci v DSO si želijo, da bi stanovalce, ki se s tem strinjajo, cepili vsaj kakšen mesec prej kot po 6 mesecih po prvi okužbi.

V pričakovanju hitrih odgovorov in učinkovitega ukrepanja vas pozdravljamo,

Biserka Marolt Meden,
Predsednica Srebrne niti

Spoštovani gospod minister za zdravje Janez Poklukar,

odgovorno in pomembno funkcijo ste prevzeli v izjemno težkih časih.

Vsi od vas veliko pričakujemo.

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost si prizadeva za večjo kakovost življenja starejših v vseh okoljih. Še posebej poudarjamo dostojanstvo starejših v vseh življenjskih situacijah, v zdravju, bolezni in tudi ob umiranju.

Problemov na področju zdravstvene politike je veliko, a prosimo vas, da posebno pozornost posvetite starejšim. Zato pričakujemo vaša stališča in ukrepe v odgovorih na zastavljena vprašanja na naslednjih pomembnih področjih:

1. Kaj se dogaja na področju sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je temelj za urejanje vseh problemov starejših, ki potrebujejo ustrezno pomoč doma in v ustanovah. Ta pomoč mora biti enako dostopna vsem ne glede na socialni status. Kdaj bo zakon sprejet? Boste ohranili direktorat za dolgotrajno oskrbo v vašem ministrstvu, saj se je izkazal z dobrim delom?

2. Kakšno je vaše stališče o ustanovitvi samostojnega ministrstva za starejše, ki smo ga že večkrat predlagali, in ki bi edino lahko celovito poskrbelo za dostojno starost večino starejšega prebivalstva?

3. Kdaj boste podpidsali nove kadrovske normative na področju zdravstvene nege, ki bodo zagotovili ustrezno obravnavo starejših v domovih starejših? Ti domovi niso več socialne, temveč čedalje bolj zdravstveno socialne ustanove.

4. Kaj načrtujete v zvezi s paliativno oskrbo vseh generacij na področju celotne Slovenije? Pomanjkanje in neustrezna organiziranost tega področja se je še posebej pokazala ob umiranjih starejših v času epidemije.

5. Ali boste naredili kakšen pomemben korak pri zagotavljanju specialistov s področja geriatrije, ki jih danes nimamo? Boste spodbujali odprtje geriatričnih oddelkov v slovenskih bolnišnicah?

6. Boste zagotovili nove postelje ali bolnišnice za področje oskrbe po akutni bolnišnični obravnavi v tako imenovanih negovalnih bolnišnicah. Nedopustno je, da paciente iz akutne bolnišnične obravnave zaradi pomanjkanja postelj v bolnišnicah z rehabilitacijo/negovalnih bolnišnicah odpuščajo v domove starejših ali na lastne domove, kjer ni ustrezne zdravstvene nege, rehabilitacije idr. Zato praviloma ljudje za vedno obležijo …

7. Ali boste razmislili o drugačnem (boljšem) financiranju zdravstvene oskrbe v domovih starejših, kjer je poleg ustreznejših kadrovskih normativov za zdravstveno nego nujno treba spremeniti kadrovski normativ družinskega zdravnika, zdravnika psihiatra, zobozdravnika in/ali ustnega higienika, za področje fizioterapije, kineziologije, delovne terapije, dietetike. Vse naj vodi v primernejše financiranje, ki se je v času epidemije, še posebej v rdečih conah, izkazalo za neprimerno, krivično, nezadostno.

8. Boste razmislili o referenčnih ambulantah v domovih starejših, ki bi razbremenile družinske zdravnike (dipl. m. s. bi lahko vodile starejše z urejenimi kroničnimi obolenji, rutinsko predpisovale medinsko tehnične pripomočke itd.) in tako dvignili kakovost oskrbe starejših? Kaj menite o letnih sistematskih pregledih varovancev v domovih starejših?

9. Boste okrepili mrežo patronažne službe, ki opravlja pomembno delo za celotno populacijo in še posebej za ranljive skupine prebivalstva. Boste dodali več preventivnih storitev in s tem dolgoročno razbremenili zdravstveni sistem?

10. Zanima nas tudi sledenje ukrepom in kako se na MZ obravnavajo oz. rešujejo ugotovitve strokovnih nadzorov s svetovanjem zdravstvene nege. Boste javno predstavili ugotovitve in ukrepe ter njihovo izvajanje v domovih starejših po zaključku prvega vala epidemije v letu 2020?

11. Boste preverili  organizacijo rdečih, sivih in belih con, ki se v dveh valovih epidemije niso izkazale povsod kot primeren način razporejanja starejših, saj  je bila smrtnost med njimi prevelika. Kako se je zaključil javni razpis iz poletja 2020 za mobilne enote v DSO – kje so, koliko so stale, koliko jih ima kdo, čemu zdaj služijo? Gre za javni denar.

12. Boste odzračevanju/prezračevanju v DSO-jih in povsod v zdravstvu posvetili posebno pozornost? Boste omogočili pilotni projekt, ki bo pokazal koristnost vložka v izboljšanje razmer?

13. Ocenjujete, da so domovi starejših ustrezno pripravljeni na nove izbruhe epidemije?

Pričakujemo konkretne odgovore in ukrepe ter sodelovanje, saj lahko le skupaj dosežemo mnogo več.

Prijazen pozdrav,

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

Odgovor Ministrstva98.17 KB24/06/2021, 22:05