Novice

Varuh odgovarja na prepoved obiskov v DSO2.75 MB

Ponovno poudarjamo, da potrebujemo dober Zakon o dolgotrajni oskrbi

Zelo smo razočarani in ogorčeni, ker so predlog zakona dali v javno razpravo, ne da bi se o njem uskladili v koaliciji, kaj šele s socialnimi partnerji. Tragikomedija, ki jo spremljamo v medijih v zvezi z zakonom, je zelo slaba popotnica sprejetju zakona. Najprej oba ministra Cigler Kralj in Gantar razlagata, kako dobro sodelujeta in sta odličen tandem in glamurozno pošljeta Zakon o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo. Samo teden dni zatem pa minister Cigler Kralj izjavi, da se ne strinja z rešitvijo načina financiranja dolgotrajne oskrbe, kot je opredeljen v predlogu zakona.

In ob vseh obljubah o nujni skrbi za starejše, ki jo venomer predstavljajo kot prioriteto vlade, ta ista vlada sprejme rebalans proračuna, v katerem sredstva za programe dolgotrajne oskrbe ZMANJŠA za 4,2 milijona evrov!

Takoj ko smo prejeli zakon, smo v Srebrni niti prosili za posvet ali okroglo mizo, da bi razjasnili nekatere nejasnosti, ki jih v zakonu ne razumemo. Povabljeni smo bili na pogovor na Ministrstvo za zdravje, a smo pogrešali predstavnike Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj zakon posega v področji obeh ministrstev.

Zakon z vsemi prilogami je ponekod zelo nerazumljivo napisan in dopušča različne interpretacije, dvome in bojazni. Zato bi predlagatelj moral organizirati več posvetov in okroglih miz v sodelovanju z MDDSZEM, da bi zakon lahko izboljšali in ga čim prej sprejeli. In zato so tudi naše pripombe in vprašanja verjetno takšna kot zakon. Predlagamo, da se javna razprava o zakonu podaljša, da bomo zakon lahko temeljito preverili in predlagali izboljšave.

Strokovna združenja in civilne organizacije smo marca letos pozvale vlado, naj pripravi dober zakon o dolgotrajni oskrbi  in naj bodo vsi deležniki vključeni v sooblikovanje. Ignoranca politike je bila popolna.

Pričakovali smo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo vsem državljankam in državljanom omogočil enak dostop do potrebnih storitev ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine. Zahtevali smo dvig javnih sredstev za storitve dolgotrajne oskrbe, krepitev načel solidarnosti in socialne države pri skrbi za starejše in vse, ki so v vsakodnevnem življenju odvisni od tuje pomoči ter pospešen razvoj javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe in socialnovarstvenih storitev.

Zahtevali smo predstavitev analiz, na podlagi katerih se bo pripravil predlog zakona, javno objavo odgovorov na pripombe in predloge zainteresirane javnosti iz leta 2017 ter javno objavo pripravljenega delovnega osnutka.

Dočakali pa smo predlog zakona, o katerem se ne strinjajo niti predlagatelji zakona … Kot da se že vnaprej »drži figo v žepu«, da zakona tudi ta vlada ne namerava sprejeti!

Še pred tem pa smo bili priča razpisu koncesij, za katerega menimo, da dajejo prednost zasebnikom, saj ni bil prej jasno definiran javni interes, kje bo država gradila nove namestitve in kakšne vrste (obljubljenih 5 novih javnih zavodov v dveh letih in dokončanje Osilnice in Vrtojbe). Zahtevamo pospešen razvoj javne mreže izvajalcev socialnovarstvenih storitev. V zakonu naj bo opredeljen delež javnih izvajalcev v mreži, ki naj bo vsaj 75 odstoten.

Skrb za starejše je očitno odlična tržna niša in naša država zelo skrbi za to, da bodo imeli zasebniki velike dobičke na račun upokojencev oziroma starejših, njihovih stisk, stisk njihovih družin in drugih bližnjih.

Zakon pa bi moral v središče postaviti uporabnice in uporabnike ter njihove potrebe, temeljiti bi moral na solidarnosti in uresničevati ustavno načelo, da je Slovenija socialna država, ki vsem svojim državljankam in državljanom zagotavlja možnosti za dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih, zato podpiramo novo solidarnostno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Skrb vzbujajoče pa je, da pušča predlog zakona odprta vrata za privatizacijo dejavnosti oziroma storitev, in to v neomejenem obsegu.

Kaj se nam zdi najbolj sporno v predlaganem zakonu:

V uvodu k zakonu manjka presoja posledic na zdravstveni sistem (stran 54).

Skrbi  nas izobrazbena struktura posameznih izvajalcev, zlasti s področja zdravstvene nege in oskrbe.  Preseganje poklicnih kompetenc se bo zagotovo dogajalo, s tem pa manj kakovostna, varna,  humana, celostna in integrirana oskrba, kar je treba preprečiti z ustreznimi varovalkami.

V 2. odstavku 3. člena ni jasno, ali gre tukaj za koncesionarje, ali za samostojno podjetniško pobudo (zasebne storitve), tudi ni opredeljeno, da gre v primeru koncesije za nepridobitno dejavnost. To je ključnega pomena, saj bodo koncesije izplačane iz javnih sredstev in z njimi je potrebno ravnati pod enakimi pogoji kot v javnem zavodu. 

6. člen: v tretji alineji drugega odstavka naj bo jasno napisano, da se primanjkljaj iz naslova obveznega zavarovanja za DO krije iz proračuna RS.
7. člen: Ni jasno definirano, kako in v kakšnem deležu bo država zagotavljala javno mrežo izvajalcev dejavnosti DO. Desetletni nacionalni program, ki se ga sprejme dve leti po sprejemu zakona, NI dovolj.

V 9. členu so opredeljene vrste zavarovanj za DO.  Če gre za prostovoljno zavarovanje, kot ga imamo za zdravstvene storitve, ki je praktično obvezno zavarovanje, taka dikcija ni sprejemljiva. Točka 4 (4. odstavek) mora vključevati nadstandardno zavarovanje. Prostovoljno zavarovanje, ki je obveza, da se do storitev sploh pride, je nesprejemljiva opredelitev financiranja, saj imamo dolgoletne slabe izkušnje z zavarovalnicami, ki kujejo dobičke iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. 

Predlagamo, da se 12. člen (prostovoljno zavarovanje za DO) v celoti črta, ali pa se jasno opredeli obseg le-tega, kar naj bi bil po razlagi pripravljavcev zakona le bivalni nadstandard. Obvezni bivalni standard pa mora biti takšen, da ne bodo vsi uporabniki DO plačevali nadstandarda.

19. člen – sporna je možnost, da ker ni možnosti za zagotavljanje storitev DO, dobiš denarni prejemek – do tega ne bi smelo prihajati!
20. člen – ponovna ocena upravičenosti do DO – formulacija v drugem odstavku naj se spremeni tako, da stroške postopka v primeru ne odobritve šele po poteku 3 let nosi upravičenec do DO oziroma, da stroške nosi izjemoma (če prezgodaj prosi idr.).

- V zakon je treba dodati obrazložitev, da določene storitve DO izvajajo srednje izobraženi profili s področja zdravstvene nege, v okviru patronažne službe pa diplomirane medicinske sestre. Večina storitev, ki jo izvajajo diplomirane medicinske sestre in magistrice zdravstvene nege pa so financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in niso predmet zakona o dolgotrajni oskrbi.  Nujne so varovalke, ki bodo onemogočale preseganje kompetenc na področju zdravstvene nege.

- Zelo sporen/nejasen pa je 40. člen, ki sploh ne izhaja iz potreb starejših po oskrbi v institucijah. V dom greš, ko si onemogel in bolan in takrat potrebuješ zdravstveno oskrbo. Zdaj pa bomo imeli vrste izvajalcev  A - bivalna enota, B - oskrbni dom, C - negovalni dom.

Domnevamo, da sta A in B  v zakonu zato, ker takšne domove namerava graditi tuja multinacionalka ... in je zakon narejen po meri tujcev in ne potreb starejših.

Koncendent za izvajanje dejavnosti DO v instituciji  tipa A – bivalni enoti je občina. Kaj to pomeni z vidika občinskih proračunov in varnosti uporabnikov teh bivalnih enot? V zakonu naj bo jasno napisano, da te oblike niso namenjene starejšim, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo in so danes v domovih starejših. Skrbi nas, da bodo morali starejši menjati različne tipe domov glede na težave, ki se bodo stopnjevale, zato smo bolj naklonjeni prizidkom k domovom starejših, ki bi omogočili različne vrste dejavnosti DO.

Obstaja tudi strah, da bodo vse institucije A zasebne s koncesijo. Kaj bo to pomenilo za občine in uporabnike?

Želimo definicijo negovalnega doma in negovalnih bolnišnic in jasno razmejitev.

Ali bo še vedno v veljavi stari Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen v socialnovarstvenih zavodih z vsemi »ugodnostmi« za zasebne investitorje na škodo uporabnikov?

41. člen: 3. odstavek: Tudi za poslovodenje institucij DO je premalo natančno napisano, da bi morali imeti direktorji izkušnje s področja DO, zato je treba ... dikciji »tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja« dodati »na področju dela v dolgotrajni oskrbi«; nujna je tudi dodatna menedžerska izobrazba.

65. člen – jasno naj se definira, da so sestavni del sveta zavoda uporabniki in njihovi sorodniki (“upravičencev DO izvajalca” ni jasno); potrebne so spremembe zakonodaje, da ustanovitelji ne bi imeli več večine.

70. člen – premalo jasno je zapisano, kako bodo potekale investicije v javno mrežo (vsakoletni proračun RS?) in kakšen bo delež javne mreže

Poglavje 6.4  PODELITEV KONCESIJE potrebuje jasno opredelitev, da mora biti delovanje koncesionarja 1) neprofitno, takšno je tudi delovanje javnih zavodov in 2) da za koncesionarje veljajo isti pogoji kot za javne zavode in 3) morebitni dobiček iz javne službe, ki jo imajo financirano, morajo razporejati v razvoj storitev in dejavnosti. 

- Tudi koncesionarji morajo imeti svete zavodov, v katerih bodo imeli večino uporabniki in sorodniki uporabnikov, strokovnjaki in ne politika. Če je za to potrebno spremeniti drug zakon (o gospodarskih družbah), naj se to naredi.

122. člen – nadzor ministrstva: Neprimerno je urejeno tudi področje nadzora - kje je vloga uporabnikov in sorodnikov uporabnikov, ko uporabniki niso zmožni izražati svojih potreb. Doda naj se torej še ena točka v drugi odstavek 122. člena: - »z razgovorom z uporabniki DO oziroma sorodniki uporabnikov DO ...«

V deveti odstavek 122. člena naj se doda, da morajo biti vse ugotovitve nadzora in izrečeni ukrepi javno objavljeni.

Želeli bi razlago/definicijo, kaj so skupnostne oblike DO?

Pravilnik o minimalnih, prostorskih, tehničnih in varnostnih pogojih za opravljanje dejavnosti dolgotrajne oskrbe, ki je priloga zakona, pa zahteva temeljito prenovo in nikakor ne sme uvajati slabših standardov, kot jih imamo v pravilniku iz leta 2006 -   ponovno so namreč dovoljene triposteljne sobe, torej gremo po poti »obiteljskih kuča«, kot jih imajo na Hrvaškem, ki so se izkazale kot slaba možnost nastanitve starejših, kronično bolnih državljanov. Nizki pogoji omogočajo preveliko možnosti za dodatno zaračunavanje nadstandarda!

Nismo opazili, da bi bili predvideni prostori za zdravila oziroma za ambulanto, kajti glede na to, da so v pravilniku predvidene cone za čas epidemij, so nujni tudi prostori za zdravstveno nego.

Tudi Pravilnik o storitvah na področju dolgotrajne oskrbe je zelo nejasno, neusklajeno napisan, saj iz njega ne moreš natančno razbrati, katere storitve DO bodo brez doplačila. Kolikokrat kopanje na mesec, kolikokrat menjava plenic na dan, pri koliko obrokih pomoč pri hranjenju in kako je s pomočjo pri pitju  idr. Konkretno britje samo 4 x na mesec je občutno premalo. Vsekakor pa so časovni normativi popolnoma nerealni za kakovostno empatično dolgotrajno oskrbo, a o tem naj več povedo tudi izvajalci dejavnosti.

Pa naj zaključimo s pozitivno mislijo. Zakon ureja pomembno področje in ponuja tudi veliko dobrih rešitev: zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, možnost izbire primerljive pravice za primerljive potrebe, višji delež javnih sredstev in zmanjšanje finančne obremenitve posameznika in družine in še veliko drugega. Naj bo čim prej sprejet z vsemi izboljšavami.

Biserka Marolt Meden,

Predsednica Srebrne niti

NE vsem poskusom diskriminacije starejših

Zdravstvo

Srebrna nit nasprotuje vsem oblikam komunikacije z osebnim zdravnikom, ki onemogočajo dostop do zdravstvenih storitev starejšim in vsem, ki nimajo možnosti ali ne zmorejo komunikacijo s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij. Za več vrst starostnih obolenj je komunikacija po spletu skorajda nemogoča ali jo celo odsvetujejo.

Tako osebni zdravnik kot tudi vse poti za naročanje k zdravnikom specialistom morajo biti enako dostopne za vse državljane Slovenije.

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost se ne strinjamo z izjavo predsednice Zdravniške zbornice Slovenije, »...da se bodo morali ljudje pač navaditi na sodobne oblike komunikacije z izvajalci zdravstvene dejavnosti«.

Javno zdravstvo mora biti enako dostopno za vse, še posebej za ranljive skupine prebivalstva in zato jim mora biti prilagojeno.

 Ukrepi, vezani na koronavirus

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost ostro nasprotujemo vsem morebitnim napovedanim ukrepom, o katerih je govoril  minister Hojs, ki bi ponovno uvedel določene ure nakupovanja za starejše, kar ni pokazalo nobenih znanstveno dokazanih dobrih rezultatov, je pa povečalo nestrpnost do starejših v družbi, diskriminacijo starejših  - z eno besedo starizem, ki mu ostro nasprotujemo.

Pred ponovnim sprejemanjem diskriminatornih ukrepov naj Vlada najprej, ne samo prebere, kaj smo že ob prvotnih ukrepih povedali starejši, ampak tudi, kaj menijo o takšnih ukrepih varuh človekovih pravic, zagovornik načela enakosti, informacijska pooblaščenka ter druga civilna in strokovna združenja.

Lep pozdrav

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

Vipotnikova ulica 13

1211 Ljubljana

Spletna stran: www.srebrna-nit.si

V Ljubljani, 23..8. 2020

SPOROČILA OKROGLE MIZE 19. 8. 2020

Kaj želimo starejši?

Vabili smo stanovalce, sorodnike, strokovnjake in aktivne državljane, ki nam dnevno pišejo in dajejo pobude.

Stanovalci (ugotavljamo, da jih je v domovih malo, ki so sposobni aktivno sodelovati na okrogli mizi v času pandemije) so večinoma poslali pisne predloge.

Sistemski problemi, ki jih je treba rešiti:

ZAKONODAJA:

• Zakon o dolgotrajni oskrbi z dodatnimi sredstvi (proračun in prispevna stopnja)
• Stanovanjski zakon
• Pokojninski zakon
• Dodatno zdravstveno zavarovanje preliti v obvezno v skladu s prihodki
• Zakon - Pomoč pri dokončanju življenja, dostojna smrt

NAMESTITVENE/BIVANJSKE MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE STAREJŠIH

• gradnja novih domov (javnih, ne s koncesijami!), poudarek na manjših stanovanjskih skupnostih,
• takojšnje dokončanje Roza kocke v Ljubljani, Osilnice in Vrtojbe, Hrastnik načrtovati v sklopu petih domov, ki jih je predvidelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in obljubilo v Koalicijski pogodbi,
• ureditev oz. gradnja negovalnih bolnišnic v naslednjem pet letnem obdobju. Zaradi aktualnega stanja pa ureditev COVID bolnišnic (iskanje primernih nastanitvenih kapacitet v okviru regije), hospicev - za vse našteto koriščenje EU sredstev in sredstev proračuna,
• pomoč pri adaptaciji bivalnih pogojev starejšim, ki še lahko bivajo doma,
• možnost najemnih stanovanj, prilagojenih starejšim (država, občine, EU sredstva?)
• ustrezno prezračevanje v domovih starejših (klimatske naprave, odzračevanje), posebno v času koronavirusa.

KADRI V DOMOVIH STAREJŠIH

• novi kadrovski normativi v oskrbi – sprejeti takoj,
• novi kadrovski normativi v zdravstveni negi – sprejeti takoj,
• sprememba organizacije dela v zdravstveni negi – diplomirane medicinske sestre 24/7 (uvedba nočnega dežurstva za dipl. m. s. z ustreznim plačilom),
• povečanje normativa zdravstvene nege, fizioterapije, delovne terapije, zdravnika družinske medicine (domskega zdravnika), psihiatra, uvedba dietetikov, lahko za več domov skupaj, vse na primerljivo mednarodno raven oz. po uveljavljenih mednarodnih standardih za posamezno stroko,
• uvedba naprednih znanj zdravstvene nege na področju gerontologije v DSO po zgledu »referenčnih ambulant« na primarni ravni, kjer bi stanovalce z urejenimi kroničnimi obolenji samostojno vodile dipl. m. s. nacionalno akreditiranim podiplomskim izobraževanjem na področju gerontologije (specializacija ali strokovni magisterij). Zdravnik se vključuje v obravnavo glede na dogovorjeno klinično pot obravnave kronično obolelega, kar bi močno prispevalo k dostopnosti do zdravnika za tiste, ki imajo zahtevnejše zdravstvene probleme in preprečevalo/omililo zaplete kroničnih boleznih pri starejših v DSO,
• uvedba specializacije ali strokovnega magisterija iz geriatrije in geriatrične zdravstvene nege,
• mobilizacija novih kadrov (prekvalifikacija z ustreznim do izobraževanjem) in ureditev plačila za delo, saj so trenutno zaposleni v DSO premalo plačani, zato tudi slab interes za delo s starejšimi,
• vodstva zavodov naj bodo kljub pomanjkanju osebja pozorna na učinkovito izkoriščen čas zaposlenih, saj prisotni sorodniki na okrogli mizi opažajo slabo organizacijo dela in tudi ponekod nezainteresiranost, apatijo, tudi posedanje, preveč gledanja v telefone in premalo ukvarjanja s stanovalci,
• prisotni sorodniki na okrogli mizi opozorijo, da pri nekaterih zaposlenih večkrat manjkajo empatija, komunikacija, srčnost, čeprav so številni zelo predani in strokovni. Potrebna so stalna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih,
• problem je tudi beleženje storitev (se zgodi za ves dan naprej), kontrola nad dajanjem terapije, prilagajanje terapije glede na potrebe stanovalca, idr., sorodniki opozorijo, a težko dobijo informacije o tem področju.

 FINANCIRANJE

• nujno zvišanje plač zaposlenih glede na deficitarnost kadrov, štipendiranje in druge finančne stimulacije,
• povečati financiranje zdravstvene nege glede na realno stanje oz. na primerljivo raven negovalnih oddelkov v državi,
• kontrola zviševanja cen v DSO na splošno in tudi na račun epidemije,
• kontrola zaračunavanja dodatnih storitev v DSO,
• financiranje SOS ovratnic za vse starejše, ki to potrebujejo,
• znižanje plačila oskrbe ob napovedani odsotnosti iz doma,
• možnost koriščenja turističnih bonov za starejše, posebej nepokretne.

STROKOVNI IN DRUGI NADZORI

• urediti in povečati število strokovnih nadzorov za vse zdravstvene in druge profile v DSO (zdravstvena nega, sociala, higiena (inšpekcija), medicina, drugo,
• ugotovitve nadzorov morajo biti javno dostopne stanovalcem, njihovim bližnjim in javnosti,
• vodstveni delavci naj imajo več nadzora v domovih,
• v nadzore vključiti tudi sorodnike.

 DRUGO

• objavljanje rednih poročil iz nadzorov in izvajanje popravljalnih ukrepov revizije Računskega sodišča iz septembra 2019,
• obvezno oblikovanje svetov stanovalcev (in sorodnikov), ki imajo svoje predstavnike v svetih zavodov; povezati predsednike/ce svetov stanovalcev in skupno nastopanje,
• spremeniti razmerje v svetih zavodov v korist stanovalcev in sorodnikov,
• objava predsednikov in članov svetov zavodov na spletnih straneh domov starejših,
• izboljšanje prenosa informacij znotraj doma,
• večja humanizacija prevozov z reševalnimi vozili, omogočiti konkurenco pri prevozih,
• nekateri sodelujoči sorodniki menijo, da je preveč uporabe pomirjeval in uspaval, da so stanovalci mirni in v posteljah, kar je treba preveriti s strokovnimi nadzori.

KAKOVOST ŽIVLJENJA STAREJŠIH V DSO MED PANDEMIJO

Zdravstvena oskrba:

• stanovalci imajo enako zdravstveno zavarovanje kot vsi drugi državljani Slovenije – torej tudi enake pravice, brez diskriminacije in starizma;
• sistematično testiranje vseh stanovalcev v DSO in vseh zaposlenih, če je v domu prisotna okužba;
• zagotavljanje dovolj varovalne in dovolj kakovostne opreme za zaposlene, stanovalce, prostovoljce;
• MZ naj javno objavi, v katerih domovih za starejše je bilo narejeno sporno triažiranje v zvezi s paliativno obravnavo potencialno obolelih za COVID19 in naj pozove vse ZD ali DSO, da zdravniki umaknejo vložne/triažne liste, ki zapirajo vrata bolnišnic starejšim;
• premestitev okuženih in bolnih stanovalcev v ustrezne zdravstvene ustanove, ne v rdeče cone ali zabojnike;
• uvedba kontrole zračnih tokov – odzračevanje;
• sprememba organizacije dela v zdravstveni negi – prisotnost diplomirane medicinske sestre 24/7 (dežurstvo ali pripravljenost z ustreznim plačilom);
• omogočati fizioterapijo, delovno terapijo kljub omejitvam zaradi korona situacije.

Normalno življenje med epidemijo v domovih starejših:

• redna fizioterapija in delovna terapija v skladu s potrebami
• poudarek na kakovostni hrani, 5 obrokov
• brez zaračunavanja dodatnih storitev – nova opredelitev oskrbe
• redno ocenjevanje prehranskega statusa, dodatki
• paziti na vnos/izločanje hrane in tekočine (nekateri stanovalci med korono so oslabeli, shujšali, bili dehidrirani)
• kopanje, britje, posedanje, preoblačenje, skrb za proteze,
• čim manj odvajalnih dni z ležanjem v postelji ves dan
• možnost odvajanja na WC-ju in ne v plenice (ohranjati dostojanstvo posameznika)
• redni sprehodi, po možnosti na zraku.

 OBISKI

• Zapiranje in prepoved obiskov je po mnenju varuha nezakonita in po mnenju nekaterih le v prid domovom, ki so se dodatno znebili nadzora sorodnikov.
• Domovi ne smejo v celoti zapreti vrat za obiske, razen v času pojava okužb za največ 14 dni, dokler se ne uredi epidemiološka situacija.
• Omogočeni morajo biti vikend izhodi in počitnice.
• Obiski morajo biti omogočeni vse dni v tednu, več ur na dan (tudi izven rednega delovnega časa zaposlenih v jutranji izmeni, torej popoldne in čas obiska naj bo podaljšan.
• Obiski ne smejo biti omejeni na 15 minut ali pol ure.
• Možnost spremljanja umirajočih v DSO naj bo za sorodnike izvzeta iz režima omejenih obiskov.
• Videoklici - več ur na dan s pomočjo prostovoljcev.
• Prinašanje priboljškov v skladu z zdravstvenim stanjem in upoštevanjem varovalnih ukrepov neomejeno.
• Obiskovalci morajo upoštevati vsa priporočila o zaščiti pred okužbo (biti zdrav, umivanje rok, maske).

 ZAKLJUČNE MISLI:

Potrebno se je povezovati, tako sami stanovalci kot njihovi sorodniki.

Dokler bosta to področje pokrivali dve ministrstvi, ki slabo ali sploh ne sodelujeta in se izgovarjata druga na drugo, področje ne bo urejeno, zato naj skrb za starejše prevzame novo ministrstvo za starejše.

Domovi starejših naj se preimenujejo v socialno zdravstvene zavode ali obratno.

Povečajo se naj investicije v javne domove. Cene namestitve v javnih in domovih s koncesijo morajo biti primerljive in jasno naj bo opredeljeno, kaj osnovna namestitev stanovalca vključuje. Potrebna je sistemska regulacija tega področja.

Domovi potrebujejo jasna navodila, ki sledijo epidemiološki situaciji in upoštevajo tako zdravstveni kot socialni vidik oskrbe.

Vodstva domov starejših naj upoštevajo navodila tako, da bo to dobro za stanovalce in naj obveščanju in komunikaciji z vsemi deležniki posvetijo več pozornosti.

Prisotni dajejo pobudo o rednem in pogostejšem pisanju v medijih o razmerah v domovih (tako dobrih kot slabih praksah).

Biserka Marolt Meden,
Predsednica Srebrne niti

Spoštovani!

V sredo žal nisem prišla do besede (3 minutna poročanja so bila zelo raztegljive sorte), dlje kot do 18. ure pa nisem mogla ostati zaradi drugih obveznosti. Zato vam bom nekaj dejstev, ki sem jih imela namen povedati, napisala ob tej priložnosti.

Anketo zagovornika enakosti pa sem že izpolnila pred vašim vabilom, ravno tako moji sestri, res je prav , da se nas sliši čim več!

Nimam toliko izkušenj z domovi, kot jih ima večina udeležencev okrogle mize, sem pa spoznala, da je večina problemov, ki sem jih imela v tem letu, ko je mama oskrbovanka doma na Škofljici, nam vsem skupna.

Prav veliko pohval na račun domov nisem slišala,  se pa po kakovosti oskrbe in prijaznosti do oskrbovancev in njihovih sorodnikov vendarle razlikujejo. Zato ne bi bilo prav, da bi se kritika neselektivno zlila na vse.

Samopašnost in neodzivnost vodstev je nedvomno pogojena z dejstvom:

• da je regulativa delovanja domov nedorečena in zelo slabo nadzorovana,
• da oskrbovanci (oz njihovi svojci) nimajo glasu ( 80% ali več se jih pač ne zmore kosati z mlajšimi, agresivnejšimi, glasnejšimi in  spretnejšimi)  v upravi, svetih ipd.
• skoraj popolnemu nezanimanju medijev za problematiko starejših, ki se jim zdi za javnost neprivlačna in nezanimiva.

Velika večina vodstev v prvi vrsti skrbi za pozitivno finančno bilanco in navidezno neoporečnost glede izpolnjevanja navodil z višjih instanc. Pri tem so tako vneti, da navodila interpretirajo tako, da so sami s pravne plati zavarovani (da jim ja nihče z ministrstva in NIJZ ne more ničesar očitati), blagor oskrbovancev pa seveda takoj pade v drugi plan. Kljub priporočilom pa so nekateri domovi bolj človeški, drugi pa uvajajo ukrepe še rigorozneje od priporočil.

Ker je pomanjkanje postelj tako hudo, se za napolnjenost svojih kapacitet prav nič ne bojijo, denar pa priteka tudi od države ne glede na to, kako kvalitetno delajo. Delo je treba ovrednotiti tudi po kakovosti (kazalci?), dobre nagraditi, slabe pa kaznovati tudi finančno. V javnosti je treba objaviti, kateri delajo dobro in kateri slabo!

Prikrajševanje oskrbovancev za izhode in obiske v času korone jim je izrazito škodilo, vsi smo ugotovili (kar je tudi sicer splošno znano), kako uničujoče deluje socialna izolacija na ljudi, še zlasti pa na starejšo populacijo.

Pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj so bili ukrepi vodstev zastavljeni prvenstveno v zapiranje domov in preprečevanje stikov s sorodniki, saj nisem nikoli zasledila, da bi prišlo do vnosa okužbe v dom s strani svojcev, pogosto pa, da je okužbo v dom prineslo osebje.

Koliko naporov so vložili v edukacijo osebja?

Včeraj sem bila na obisku pri mami, z dvorišča sta se z odmora vrnila sestra in negovalec. Pri vhodu si je sestra razkužila roke, negovalec pa ne. Pravilo je, da si vsakdo ob prihodu razkuži roke, še zlasti pa osebje, ki ima z oskrbovanci neposreden stik ( ki ga obiskovalcem kratijo).

Kaj so oskrbovancem ponudili v zameno za izpadle stike s sorodniki, kaj za izpadle skupinske dejavnosti? V maminem domu so vse skupinska opravila ukinili že nekaj tednov pred nastopom epidemije, menda zaradi večjega števila respiratornih okužb.

Nezaslišano je, da se zasebni domovi okoriščajo na račun socialno in večinoma tudi finančno šibke populacije in da to država mirno dopušča. Njihove dobičke bi morali omejiti, seveda pa za to potrebujemo tudi javne domove in dolgoročno vzdržen demografski načrt.

Če povzamem; da bi bilo delovanje domov boljše, življenje oskrbovancev pa znosnejše, je treba doseči;

• s spodobno regulacijo delovanja,
• z vpogledom javnosti ( ki naj loči dobre od slabih)
• z vplivom oskrbovancev in njihovih sorodnikov na upravo
• s finančnim nagrajevanjem (ali kaznovanjem) domov

Hvala za vabilo na sestanek. Še bi rada sodelovala pri tem projektu. Po poklicu sem anesteziologinja, delam tudi v multidisciplinarnem timu za paliativno oskrbo in ni mi vseeno, kako živijo starejši. Nekoč mi je oče rekel: veš, starost pa res ni lepa…( pa je živel do smrti doma).

Na staranje ne moremo dosti vplivati, na skrb za ostarele pa moramo.

Lep pozdrav, APG

21. avgust 2020

Zagovornik načela enakosti sporoča, da podaljšuje rok za izpolnitev spletne ankete, s katero želijo doseči glasove stanovalcev, njihovih svojcev ter zaposlenih v domovih za starejše in iz prve roke izvedeti o njihovih izkušnjah med razglašeno epidemijo.

Pri Zagovorniku so se odločili anketo podaljšati do konca avgusta.
Soočajo se z izzivom dostopnosti do stanovalcev domov, njihova iskrena želja pa je imeti čimveč respondentov prav v tej skupini. Anketo so, da bi olajšali dostopnost, pripravili tako v elektronski obliki kot v obliki za tiskanje.
Anketo je možno izpolnjevati na papirju, elektronsko na računalnikih, tablicah in pametnih telefonih, ali poklicati Zagovornika in jo reševati po telefonu ob pomoči zaposlenih pri Zagovorniku. Vse navedeno na povezavi spodaj:
http://www.zagovornik.si/anketa-o-polozaju-stanovalcev-domov-za-starejse-podaljsana-do-31-avgusta/

Železna cesta 16, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: +386 (0)1 4735 545
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
www.zagovornik-rs.si