Novice

Potrjenaa hipoteza: Večina tistih, ki pozna koga, ki umira za neozdravljivo boleznijo, bi zase želela evtanazijo.

Vir:www.dijaski.net

Evtanazija - pravica do smrti262.09 KB

V Sobotni prilogi Dela z dne 9. februarja 2019 je bil objavljen pomemben prispevek na temo evtanazije, ki ga je podpisal podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (v nadaljevanju: komisija). Komisija je z zakonom ustanovljen organ, katerega pristojnost je med drugim, da tudi na lastno pobudo izda in proučuje vprašanja in oblikuje mnenja s področja medicinske etike, ki so pomembna za poenotenje etičnih praks v državi. Zato mora komisija obravnavati tudi vidik človekovih pravic. Ravno z vidika človekovih pravic in njihove (socialne) etike pa je bil prispevek podpredsednika komisije napisan nenavadno, morda zgolj nespretno. Povzročil je javne odzive, ki pa so utrjevali pomislek o nerazumevanju ureditve evtanazije v Sloveniji in v mednarodnih dokumentih. Zato velja sporne elemente v omenjenem prispevku pojasniti za širšo javnost vsaj z vidika (etike) človekovih pravic zaradi uresničevanja evtanazije na podlagi veljavne zakonodaje ter zaradi lažjega sodelovanja vseh vpletenih v procesu morebitne nadaljnje regulacije evtanazije v Sloveniji.

Več: Delo.si

Spoštovani,

dogajanja v družbi oziroma politiki vodijo v vse slabše pogoje za dostojno življenje starejših.

Srebrna nit - Združenje za dostojno starost si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja in humanega odnosa do starejših prebivalcev v R Sloveniji, zato smo pripravili pobudo za varuha starejših in jo natančno obrazložili (glej prilogo).

Ključno je, da smo ustrezno pripravljeni, ko bo sprejeta mednarodna Konvencija o pravicah starejših, ki bo naslednja velika pogodba o človekovih pravicah, sprejeta v Organizaciji združenih narodov in bo tako obveznost državam zagotovo naložila. Razdrobljeno strukturo človekovih pravic z vidika starejših je treba vzeti zares že tukaj in zdaj, v smislu sprejemanja potrebnih in zadostnih ter učinkovitih, na človekovih pravicah temelječih javnih politik.

V torek. 1. oktobra obeležujemo mednarodni dan starejših. Srebrna nit bo v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje na okrogli mizi v Cankarjevem domu ob 11.30 spregovorila o nujnih pogojih, ki bodo starejšim omogočili dostojno starost.

V ponedeljek, 30. septembra 2019, se bo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost sestalo z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer. Na sestanku pričakujemo konkretne odgovore na naše javno pismo iz avgusta (ga ponovno prilagamo).

Lep pozdrav
Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit

Javno pismo politikom Republike Slovenije - avgust 201980.95 KB

Pobuda vladi - Varuh starejših - SEPT79.35 KB

Srebrna nit - sporočilo za javnost - Varuh starejših 26.9.201994.37 KB

PRVI odziv na naše zadnje javno pismo predsedniku Vlade in politikom

ZADEVA: Odstop javnega pisma društva Srebrna nit, naslovljenega na vlado

Spoštovani,

v Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije smo – podobno kot vi – prejeli novo javno pismo društva Srebrna nit, v katerem poleg opozoril glede – po njihovem – spregledanih starejših postavljajo vprašanja, povezana zlasti z graditvijo domov, varovanih stanovanj, vasi za osebe z demenco in zagotavljanjem postelj v negovalnih bolnišnicah.

Gradivo vam odstopamo v priponki. Prosimo vas, da predstavnike društva Srebrna nit sprejmete in jim odgovorite na njihova opozorila oziroma pričakovanja ter pojasnite namere obeh ministrstev oziroma vlade. Prosimo vas tudi, da o vsebini srečanja obvestite kabinet.

Lepo pozdravljeni,

Janja ZORMAN MACURA
VODJA KABINETA

Odstop MDDSZ - MZ 19.8.2019_93.90 KB

Javno pismo predsedniku vlade RS gospodu Marjanu Šarcu, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za zdravje, Varuhu človekovih pravic, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

Predlogi: kaj moramo urediti v domovih starejših in za starejše takoj

1.

Organizirati izvršno oblast na državni ravni – direktorat ali urad ali ministrstvo za starejše - področje prenesti v en sam neodvisni resor (ob sodelovanju zdravstva, sociale in drugih deležnikov).

2.

Poskrbeti za izboljšane življenjske – bivalne pogoje v domovih za starejše

• Prehrana: stalna ponudba tekočin (npr. čaja, kompota), sadja, lokalni dobavitelji (poziv sadjarjem, naj viške oddajo v domove), ustrezni jedilniki, možnost izbire jedi, pomoč pri hranjenju, skrb za odvajanje (brez prisilnih odvajalnih dni);
• Skrb za gibanje in posedanje nepomičnih uporabnikov, glede na njegove potrebe (ocena stanja uporabnika) - vsaj enkrat na dan, oz, za prehranjevanje ali na posebno željo sorodnikov oziroma prostovoljcev dvakrat;
• Ureditev osnovnih higienskih razmer:

 - skrb za osebno higieno – kopel vsaj 1 x na teden,

 - zagotoviti zadostno število inkontinenčnih predlog/plenic – menjava glede na potrebe uporabnika – vsaj tri do štirikrat na dan (iščejo se najboljše in najcenejše plenice, skupni razpisi na državni ravni, spletni dobrodelni nakupi (posebna akcija), vključevanje lokalne skupnosti za oddajo viškov plenic,…

• Gibanje in družabništvo: poziv prostovoljcem, da spremljajo starejše na sprehodih in pri drugih opravkih znotraj ali izven doma; objava povabila prostovoljcem na spletnih straneh doma, njihovo usposabljanje po enotnem programu, izmenjava dobrih praks.

3.

Poenostavitev pritožbenih poti, vezanih na odpravo kršitev pravic starejših.

4.

Ureditev vseh nadzorov, ki naj bodo nenapovedani in javni, da javnost lahko spremlja oceno delovanja institucije in odpravo napak; v nadzore vključiti sorodnike in civilno družbo.

5.

Ureditev zaračunavanja storitev v institucijah.

• Nabor storitev in pogostost njihovega izvajanja v posamezni kategoriji oskrbe se krčita. Za nekatere storitve, ki so bile v preteklosti vključene v standardno oskrbo, je potrebno danes doplačati kot dodatne storitve. Urediti je potrebno enoten nabor plačljivih storitev.

• Današnji način zaračunavanja je nepregleden. K večji preglednosti bi pripomogli standardi posameznih vrst oskrbe in kriteriji za določitev oskrbe glede na potrebe uporabnikov, ki bi jih skladno z javnim pooblastilom iz 68. b člena Zakona o socialnem varstvu morala že pred leti določiti Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Nesprejemljivo je, da je bil že v letu 2008 pripravljen osnutek podrobnejših standardov, ki še danes ni sprejet. Zato zahtevamo, da se to področje nemudoma uredi, vključujoč stroko zdravstvene nege. Standardi morajo izhajati izključno iz potreb uporabnikov in ne iz kadrovskih zmožnosti izvajalca.

• Ureditev nabora in frekvenco izvajanja storitev za isto kategorijo zahtevnosti oskrbe; tu so med domovi razlike, celo standardnih storitev oskrbe v različnih domovih se ne da povsem primerjati med seboj. Tako ni zagotovljena enaka dostopnost do storitev.

• Glede na višino žepnine, ki ostane upravičencu po plačilu domske oskrbe, je vprašanje, koliko dodatnih storitev si lahko privošči in kolikokrat je prisiljen izbirati med dvema za njegovo zdravje enako pomembnima storitvama, na primer med dodatno plenico ali dodatnim posedanjem.

6. 
   Obstoječi kadrovski normativi za zdravstveno negovalno osebje v domovih za starejše niso zadostni, glede na vse večje potrebe po strokovni oskrbi, zato je nujna prenova v skladu s sprejetimi poklicnimi kompetencami.

Prav tako je treba pri ZZZS nemudoma doseči ustrezno plačevanje zdravstveno negovalnih storitev v domovih. Pričakujemo, da bo Vlada sprejela Aneks številka 2 k Splošnemu dogovoru o financiranju tudi zdravstvene nege v domovih za starejše čim prej, kot je bilo obljubljeno v februarju, da bo urejeno že v Aneksu št. 1, ki je bil že sprejet.

7.

Sprememba Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev - potrebno je natančno določiti, kaj se lahko zaračunava in onemogočiti samovoljno zaračunavanje dodatnih storitev in investicijo zasebnikom koncesionarjem.

8.

Določitev enotne vsebine in specifikacije računov: Iz dosedanjih računov ni razvidno, katere storitve so bile opravljene in kolikokrat. S tem bi se omogočila primerljivost cen in ustreznejši nadzor nad njimi.

9.

Gradnja javne mreže domov za starejše s pomočjo evropskih sredstev - zagotoviti je potrebno izgradnjo vsaj treh novih domov v državi letno, vse do uskladitve kapacitet s potrebami. V gradnjo je nujno potrebno vključiti tudi občine, ki naj sofinancirajo gradnjo, saj je to tudi v interesu občanov.

10.

V najkrajšem času sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in v njem upoštevali utemeljene pripombe iz javne razprave ter za njegovo izvajanje v proračunu zagotovili več sredstev. Poskrbeti za EU sredstva za nadaljevanje pilotnih projektov do začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi.

11.

Urediti zadostno število postelj v negovalnih bolnišnicah ali negovalnih oddelkih v domovih starejših.

12.

Urediti paliativno oskrbo v državi, saj je stanje zaskrbljujoče in se področje ne razvija. 

Odločno nastopiti proti vsakršni diskriminaciji in nasilju nad starejšimi in zagotavljati takšne pogoje življenja, da do tega ne bi prihajalo.

14.

Preprečiti neupravičeno bogatenje zasebnih domov starejših s koncesijo na račun starejših in njihovih bližnjih.

15.

Intenzivirati prizadevanja za zmanjševanje starizma/ageizma – sovražnega odnosa do starejših - na vseh ravneh v smislu: tudi starejšim prijazna država. Sprejeti konkretne ukrepe (boljša dostopnost do starejšim potrebne infrastrukture in več medgeneracijskega sožitja).

S spoštovanjem,

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

Javno pismo - Kaj moramo narediti takoj80.91 KB