Novice

Ministrstvo za solidarno prihodnost
Ministrstvo za digitalizacijo
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za zdravje
Zagovornik načela enakosti
Varuh človekovih pravic

Mediji

Ljubljana, 1. julija 2024

Srebrna nit opozarja
Pasti digitalizacije in starejši
Javno pismo

Digitalizacija je močno spremenila naš svet in način življenja. In v prihodnje ga bo še bolj. Prinaša nam številne prednosti, a prav z njimi se čedalje bolj poglabljajo tudi razlike med tistimi, ki so domači z informacijsko tehnologijo, in med tistimi, ki niso. Medtem ko so mladi in mnogi v srednjih letih digitalno zasvojeni, so predvsem starejši, revnejši in neizobraženi, še globoko v analognem svetu.

Dejstvo je, da je vsak dan več storitev na voljo v digitalni obliki. V mislih imamo bančne, poštne storitve, pa e-zdravje in e-oskrbo itd. Še malo, pa si tudi vstopnice za koncert, gledališče, kino ali športno prireditev ne bo več možno kupiti na klasičen način. Isto namreč že velja pri letalskih kartah. Rezerviraš, plačaš in kupiš jih preko spleta.

Zato nas v Srebrni niti skrbi za tiste starejše, ki so informacijsko nepismeni ali slabo pismeni, enako tudi za vse, ki nimajo nikogar, ki bi jim lahko pri neizogibnih digitalnih storitvah pomagal, posebej v nujnih zadevah, kot je področje urejanja zdravstvenih zadev.
Že dalj časa govorimo, da se brez osnovnih veščin uporabe interneta ljudje ne morejo enakovredno udejstvovati v družbi, niti ne morejo dostopati do najnujnejših storitev.
Ko človek, ki ni digitalno opolnomočen, kupi mikrovalovno pečico, televizor, štedilnik, pralni ali pomivalni stroj, v trgovini največkrat ne dobi več pisnih navodil za njihovo priključitev in za uporabo. Rečejo jim, da so navodila dostopna na e-naslovu, natisnejo pa naj si jih sami. Prodajalcev ne zanima, če ima kupec doma računalnik in tiskalnik. In če zna zravnati z njima. Glavno je, da izdelek proda. »Digitalna nadutost« velja tudi pri nakupu mnogih avtomobilov. Prodajalci kupcem svetujejo, naj si tudi do 250 strani navodil natisnejo sami! In to ob prodaji avta, ki stane 30 tisoč evrov in več. Obstajajo tudi že lokali, ki ne sprejemajo gotovine. Imeti moraš bančno kartico ali plačilni program na svojem pametnem telefonu.

Ta velikokrat popolnoma nepremišljena in do uporabnikov nedostojna digitalizacija, je izziv za mnoge, še posebej za starejše. Najprej zato, ker marsikje v Sloveniji širokopasovno omrežje še ni na voljo. Veliko starejših tudi nima ne pametnega telefona, ne računalnika in ne tiskalnika. In četudi bi vse to imeli, mnogi ne znajo ravnati s temi napravami in jih digitalizacija ne zanima. Zato je nedomišljeno in nespametno govoriti, da je treba te osemdesetletnike ali devetdesetletnike digitalizirati. Nekateri se pač tega ne bodo navadili, ker ne zmorejo slediti razvoju tehnologije ali pa si tega preprosto ne želijo.

Zato v Srebrni niti vztrajamo, da je potrebno vsaj še 20 do 30 let vzporedno z izobraževanjem za digitalizacijo vsakdanjega življenja ohraniti klasično analogno poslovanje. Sicer se bodo oziroma se starejši že počutijo izključene in prezrte na domala vseh področjih. In to je lahko tudi nevarno, na primer v zdravstvu.

Pravzaprav se zaplete že pri iskanju želene telefonske številke. Papirnatih telefonskih imenikov namreč ni več, so le še v digitalni obliki. Poleg tega se še tisti, ki niso ravno računalniško nepismeni, vedno znova sprašujejo, zakaj so vsa navodila za ravnanje s tehničnimi napravami napisana tako zapleteno.

In če se dotaknemo še zdravstvenih ustanov. Domala vsaka ima svoj računalniški program in ta je pogosto neuporaben za uporabnike. Ne le za bolnike, pogosto tudi za zdravnike. Zato sprašujemo, zakaj vsa Slovenija nima enotnih in centralno vodenih ter dostopnih evidenc oz. zdravstvenega programa. Če imajo digitalno slabše pismeni ali neopismenjeni srečo, jim na pomoč priskoči kdo od mlajših sorodnikov ali prijateljev. A kar naprej prositi za pomoč
nekoga, ki zna, je pravzaprav nadležno. V enaki zagati se znajdejo tudi v primeru, ko potrebujejo zgolj nov recept. V Srebrni niti opozarjamo, da je s tem na tankem ledu varovanje osebnih, zdravstvenih in drugih podatkov, ki jih morajo starejši deliti s svojimi mlajšimi družinskimi člani oziroma tistimi, ki jim pri teh storitvah pomagajo.

Še bi lahko naštevali. O slabem javnem prevozu, ki onemogoča obisk zdravnika in lekarne, celo živilske in druge trgovine, saj trgovine v manjših krajih zapirajo po tekočem traku.
Naj končamo z mislijo: ne pozabimo, da gre za naše dedke, babice ali mame in očete. Oni so gradili svet, v katerem mi živimo. Ne pustimo jih samih in izključenih ter prikrajšanih za številne storitve, ki jim pripadajo, in to samo zato, ker niso digitalno dovolj opismenjenii.

Apeliramo na odločevalce, da naj imajo v hitenju digitalizirati prav vsa področja življenja v mislih še generacijo, ki danes šteje več kot šesto tisoč prebivalcev v državi, in se bo hitro povečevala. Že zdaj gre za skoraj tretjino vseh prebivalcev v Sloveniji. Če jih je digitalno neopismenjenih 20 do 30 odstotkov, gre za veliko množico ljudi. Ki jim nihče nima pravice odvzemati dostojanstva in kakovostnega življenja.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

Ali Sloveniji zaradi zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja res grozi nov cerkveni greh? Bomo ob večinski podpori PPKŽ večinsko nevredni ali vendar demokratično močnejši?

Na to in na še mnoge druge vsebine, tudi neverodostojne, nesprejemljive, izključevalne, se bomo odzvali v pogovoru z dddr. Andrejem Pleterskim, dr. Dušanom Kebrom in dr. Igorjem Pribacem.

Novinarska konferenca bo v torek, 4.junija, ob 11:00, uri v kavarni Pritličje (Mestni trg 2, Ljubljana).

Podrobnosti

Vabljeni na okroglo mizo o pomoči pri končanju življenja (PPKŽ), ki bo v ponedeljek, 27. 5. 2024 ob 18. uri v konferenčni dvorani M Hotela (Derčeva ulica 4, 1000 Ljubljana).

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

prek spleta Marco Cappato (nekdanji evropski poslanec, aktivist za uzakonitev PPKŽ) in v živo:

Tereza Novak, poslanka Gibanja Svoboda,

mag. Dean Premik, poslanec Gibanja Svoboda,

dr. Vesna Prijatelj, vms, univ. dipl. org. inf. (borka za pravico do PPKŽ);

prof. dddr. Andrej Pleterski, arheolog, etnolog, zgodovinar (soavtor ZPPKŽ, Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost).

Marco Cappato je nekdanji evropski poslanec, ustanovitelj in predsednik gibanja Eumans, blagajnik društva Luca Coscioni, soustanovitelj platforme Science for Democracy, aktivist za uzakonitev PPKŽ in aktivist za legalizacijo marihuane.

»Izvedel je več dejanj državljanske nepokorščine s področja drog, spolne svobode, svobode izražanja, znanstvenih raziskav in konca življenja, zaradi katerih se je soočal s sodnimi postopki, pridržanji in aretacijami, med drugim je dosegel dekriminalizacijo pomoči pri samomoru v Italiji.«

(vir: https://www.eumans.eu/who-eumans-are)

Dogodek bo moderiran in bo imel konsekutivno prevajanje iz italijanščine.

Vabljeni k udeležbi in zastavljanju vprašanj sodelujočim na okrogli mizi.

Vabljeni tudi k temu, da vabilo delite z vsemi zainteresiranimi.

                                                                                                                                                                       V Ljubljani, 29. 2. 2024
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Mediji

Javno pismo
Velik prepad med deklarativno izraženimi in v Ustavi RS zapisanimi pravicami ter dejansko obravnavo na področju zdravstvenega varstva

V Srebrni niti – združenju za dostojno starost ponovno pozivamo, da zdravniki in zobozdravniki začasno prekinejo stavko in zaradi pacientov resno pristopijo k pogajanjem.
Ponovno tudi ugotavljamo, da smo starejši na področju zdravstvenega varstva zapostavljeni in da se kršenje človekovih in pacientovih pravic stopnjuje.
Glede na to, da je »poglavitni cilj Ministrstva za zdravje nadaljnje izboljšanje dostopnosti, integrirane, koordinirane, kontinuirane in celostne zdravstvene obravnave, usmerjenosti v skupnostni pristop in preventivno zdravstveno varstvo«, smo v Srebrni niti glede vsebine vseh pisnih dokumentov in še posebej Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na področju primarne ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, kjer so te lepe besede zapisane, precej razočarani.
Mnenja smo, da je celotna populacija starejših (ponovno) spregledana, čeprav predvidoma potrebuje največ storitev na primarnem nivoju, kjer naj bi bilo poskrbljeno še posebej za ranljive skupine. Manjkajo celotna področja skrbi za starejše: integrirana skrb, še posebej v domačem okolju (samo dolgotrajna oskrba tega ne bo rešila), geriatrija in specializacije zdravstvenih delavcev s tega področja, ureditev zobozdravstva, področje paliativne oskrbe, podpora in razširitev patronažne dejavnosti, manjkajo mobilni timi, pa tudi profesionalni etični vidik obravnave. Ob primerjavi s področjem IT tehnologije na omenjenem (etičnem) področju v dokumentu zeva velika praznina. Kar je zaskrbljujoče, predvsem pa znak, da družba postaja tehnicistična in neobčutljiva za celostni pristop k pacientu, sočloveku, žal tudi na primarnem nivoju, kjer naj bi »osebni« oz. »družinski« zdravnik najbolje poznal pacienta, njegovo družino in skupnost.

Pridružujemo se upravičenim protestom Skupnosti socialnih zavodov, ki tako kot Srebrna nit vseskozi opozarjajo, da socialnovarstveni zavodi niso več samo socialni in ima zdravstvena oskrba v njih veliko vlogo. Financiranje te pa je neprimerno urejeno, kar se kaže tudi v lani sprejetem dokumentu Usmeritve zdravstvene politike za leto 2024 in 2025. Ni bil upoštevan noben predlog, ki jih v zadnjih letih sporočamo odločevalcem in bi zvišal kakovost življenja v domovih starejših, glede na to, da vanje sprejemajo vedno bolj (tudi zdravstveno) zahtevne stanovalce, tudi iz bolnišnic.

Kljub pripombam je tudi v februarju sprejeti najbolj pomembni dokument za področje financiranja zdravstvene dejavnosti, ne le v socialnovarstvenih zavodih, ampak v dolgotrajni oskrbi nasploh, izjemno pomanjkljiv in »neprijazen« do starejših. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, sprejeta februarja 2024, namesto Splošnega dogovora o financiranju v zdravstvu torej ni upoštevala pripomb v smislu izboljšanja kakovosti zdravstvene oskrbe starejših.

Je vse to posledica tega, da starejši še vedno nimamo svojega ministra in je skrb za starejše razdrobljena med (pre)več ministrstev, ki ne sodelujejo dovolj med seboj?

V nadaljevanju navajamo le nekaj pripomb na Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031:

- V celotnem dokumentu skoraj ni govora o hitrejšem izboljševanju dostopnosti do zdravstvene obravnave v ambulantah družinske medicine.
- Premalo ali skoraj nič ni govora o paliativni oskrbi.
- Starejši v domovih z namestitvijo izgubijo osebnega zdravnika v zdravstvenem domu, kar tistim, ki ga še lahko obiskujejo tam, predstavlja veliko izgubo, tudi z vidika celostne obravnave in zaupljivega odnosa.
- Strategija v ničemer ne napove, da se bo z različnimi ukrepi, ki jih uvaja na področju širitve tima družinske medicine, povečalo število opredeljenih pacientov na zdravnika. Tako se podaljšuje agonija tistih, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika.
- Nujno je treba posodobiti glavarinske količnike, tudi primerjati jih s sorodnimi sistemi v EU.
- Mreža primarne ravni ostaja v odgovornosti 212 občin, kar jo dela premalo učinkovito (neracionalna podeljevanja koncesij).
- Mrežo je potrebno upravljati na način, kot je to na sekundarni in terciarni ravni.
- Podeželske ambulante niso kadrovsko opredeljene.
- Strategija navaja število zdravnikov in medicinskih sester na ravni EU ali OECD, pri tem je napačna interpretacija o številu medicinskih sester v državi (nad povprečjem, kar ne drž)i. Realnost: v bolnišnicah so prav zaradi njihovega pomanjkanja že zaprti celotni oddelki, v domovih starejših pa je že tisoč praznih postelj ob enormnem številu čakajočih.
- Pogrešamo uvedbo več mobilnih timov.
- Ni nadgradnje patronažne službe, ki bi jo kazalo razširiti z dodatnimi člani v timih, in ki dobro delujejo.
- Velik problem (tudi za starejše) pomeni ukinjena dežurna zobozdravstvena služba, zato ne gre čakati na udejanjanje Strategije, temveč naj ministrstvo takoj vzpostavi dežurno zobozdravstveno službo vsaj v štirih večjih mestih v Sloveniji.
- Strategija ohranja ambulante za neopredeljene, ki so bile z vidika celostne obravnave in poznavanja pacienta in njegovih potreb zgolj začasni ukrep, kar je nesprejemljivo.
- Nujno je na področju informatizacije vključiti oz. ohraniti analogne možnosti (telefon, elektronska pošta, klasična pošta) za komuniciranje s pacienti (in njihovimi bližnjimi), saj približno tretjina starejših od 65 let ni vešča IT tehnologije, mnogi od teh si je niti ne morejo privoščiti (revščina) ali jo preprosto odklanjajo (vsaj še 20 let).
- Podpiramo predlog, da se s pomočjo konzultacij osebnega zdravnika zmanjšajo napotitve na sekundarni in terciarni nivo.
- Pri kazalnikih kakovosti je bistveno, da se ohranijo in/ali nadgradijo ukrepi, ki veljajo že danes. Vendar morajo biti cilji bolj ambiciozni, npr. zastavljeni klicni center je treba usposobiti takoj, ker bo veliko prispeval k opolnomočenju pacientov.
- Na področju velikega pomanjkanja kadrov strategija ne bo prinesla veliko, ker uvajanje dokumenta ne bo pravočasno zajelo nujnih sprememb. Ukrepe o kadrih je treba začeti izvajati takoj (vključevati mlajše, še aktivne upokojence, delati na privlačnosti poklicev, stanovanjski problematiki). ZZZS je že sprejel dokument o absentizmu, potrdil ga je tudi Strateški svet, ni pa povezovanja med pomembnimi akterji in ni implementacije.
- Podpiramo tudi hišne obiske zdravnikov, četudi morda za delno dodatno plačilo.

Strategija je načeloma koristna, ne pomeni pa rešitve nakopičenih težav. Predvsem pa jo je treba začeti udejanjati takoj.

Srebrna nit – združenje za dostojno starost

V Ljubljani, 29. 2. 2024

Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije
Ministrstvo RS za zdravje
Mediji

Javno pismo
Skrajni čas je za presojo etičnosti stavke zdravnikov in zobozdravnikov z vidika Kodeksa zdravniške etike

Spoštovani,
stavka je legitimna pravica, če ne posega v ustavne pravice drugih. Žal stavka zdravnikov in zobozdravnikov močno posega v več ustavnih in drugih človekovih/pacientovih pravic, vezanih na zdravje in življenje prebivalcev v R Sloveniji.
Najdaljša stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki traja že več kot šest tednov, je za paciente škodljiva, nekoristna in nepravična. Dnevno se soočamo s hudimi stiskami in kršenjem pravic pacientov, med njimi je tudi mnogo starejših ljudi, za katere se v Srebrni niti – združenju za dostojno starost še posebej zavzemamo.
Strinjamo se s predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, da je dovolj merjenja moči na plečih pacientov.
Strinjamo se s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, da je čas, da se stavka prekine, vsa odprta vprašanja pa ustrezno uredijo v okviru pogajanj za spremembo kolektivnih pogodb za celoten zdravstveni steber.
Zdravniška stavka, v kateri so kolateralna žrtev pacienti, in si prizadeva za osebne koristi zdravnikov, potrebuje etično presojo z vidika Kodeksa zdravniške etike (KZE), saj gre za odgovornost zdravništva do pacientov. V 4. členu KZE je o tem zapisano, da "zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi". KZE ni navaden pravilnik lepega vedenja, ampak je mnogo več, saj njegove kršitve lahko vodijo do izgube zdravniške licence in s tem možnosti za opravljanje zdravniškega poklica. In kot pravi 67. člen KZE , "Kodeks zdravniške etike zavezuje vse zdravnike v Sloveniji. Zdravniška zbornica Slovenije je dolžna ukrepati proti zdravnikom, ki kršijo določila kodeksa".
Zveza društev upokojencev Slovenije je že 24. 1. 2024 pozvala Odbor za pravno-etična vprašanja, da ukrepa proti FIDESu zaradi evidentnega kršenja 4. in 67. člena KZE. Poziv je naletel na gluha ušesa.
Sprašujemo se, ali so v Zdravniški zbornici Slovenije vendarle zmožni samorefleksije in tako preseči ljudski pregovor, da vrana vrani ne izkljuje oči?

Zato se obračamo na najvišji organ Zdravniške zbornice Slovenije, na njeno Skupščino.
Pozivamo jo, da nemudoma sproži preiskavo etičnosti zdravniške stavke FIDESa z vidika Kodeksa zdravniške etike, še zlasti njegovega 4. člena in v primeru, da ugotovi njegovo kršenje, nemudoma ukrepa v skladu s 67. členom Kodeksa zdravniške etike.
Karkoli manj od zapisanega v pozivu bo pomenilo povsem pristransko ravnanje, ki je usmerjeno proti interesom pacientov.

Lep pozdrav.
Dr. Marina Tavčar Kranjc
Namestnica predsednice Srebrne niti

V vednost poslano:
• Predsednik Vlade Republike Slovenije
• Predsednica Republike Slovenije
• Varuh človekovih pravic