Skupina za samopomoč svojcem obolelih za demenco, ki deluje v Domu upokojencev Ptuj, se je odločila javnost predstaviti najosnovnejše probleme, ki v različnih zdravstvenih ustanovah nastajajo pri obravnavi in pregledih dementnih bolnikov oz. stanovalcev. V septembru, mesecu Alzheimerjeve bolezni, smo zahtevo po vzpostavitvi ustreznih protokolov poslali odločevalcem in drugim odgovornim za humano nacionalno zdravje in dostojno starost:
Ministrstvu za zdravje RS, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, NIJZ - Zastopniki pacientovih pravic, Zvezi organizacij pacientov Slovenije, Zdravniški zbornici Slovenije in Varuhu človekovih pravic RS.
Pobudo smo soglasno sestavili in sprejeli članice in člani skupine za samopomoč, ki se mesečno sestaja v Domu upokojencev Ptuj, strokovni delavci in direktorica Doma mag. Vesna Šiplič. Pošiljam jo tudi vam in lepo prosim, da jo objavite na naši spletni strani. nekateri mediji so jo že objavili. Menim, da je treba z njo seznaniti čim širšo javnost, ker nimamo velikega upanja, da bodo odločevanci, na katere smo jo poslali, kaj dosti naredili. Številni posamezniki so naš predlog že podprli, če ne bo reakcije od odgovornih, bomo razmislili o nadaljnjih korakih.
Pobuda o nujni vzpostavitvi ustreznih protokolov obravnave oseb z demenco v zdravstvenih ustanovah
Spoštovani!
Skupina za samopomoč svojcem obolelih za demenco, ki deluje v Domu upokojencev Ptuj, na podlagi izkušenj svojcev obolelih in zaposlenih v Domu ugotavlja, da zdravstvene ustanove nimajo izdelanih ustreznih protokolov obravnave oseb z diagnozo demenca. Oboleli za demenco bi nujno morali imeli prednosti pri obravnavi (še posebej na urgenci, kadar je to mogoče), čakalno dobo na pregled je treba omejiti na najkrajše časovno obdobje, s čimer bi se izognili čakanju tudi po več ur.
Svojci na podlagi izkušenj ugotavljajo, da zdravstveno osebje ob sprejemu obolelega svojca z demenco ne dovoli prisotnosti spremljevalca ob bolniku v času, ko čaka na pregled. Večina takih bolnikov je v tujem okolju prestrašena, neorientirana, ne komunicira, ne zna izraziti lakote in žeje, ob sebi nimajo nikogar, ki bi jim menjal plenico, jih pokril, saj ne znajo povedati, da jim je hladno … Svojca oziroma spremljevalca pokličejo šele, ko zdravnik ugotovi, da z obolelim za demenco ne more vzpostaviti kontakta.
Kadar so stanovalci iz Doma upokojencev napoteni na specialistične preglede in obravnave v druge ustanove, kot so npr. okulistične, kardiološke, nevrološke, kirurške, psihiatrične in druge ambulante/bolnišnice, se od Doma upokojencev pričakuje, da je v spremstvu nekdo od osebja. Domovi izvajajo storitve institucionalnega varstva skladno s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. V nobenem od predpisanih pravilnikov ni opredeljene storitve »spremstvo uporabnikov« k zdravniku ali drugemu izvajalcu zdravstvenega varstva. Te storitve torej Dom upokojencev ne more izvajati, saj zanjo nima zagotovljenih sredstev, posledično niti kadra.
Zaželeno je, da spremstvo uporabnikom zagotovijo svojci., ki v večini primerov zaradi svojih obveznosti tega ne zmorejo, marsikdo tudi ni sposoben zagotoviti spremljevalca zaradi finančnih ali drugih razlogov. Vse uporabnike, tudi tiste z diagnozo demenca, nepomične, težko pogovorljive …, ki jim svojci ne morejo nuditi spremstva, v Domu identificirajo z osebnimi podatki na PVC zapestnici in s priloženim premestitvenim listom, na katerem čim bolj natančno opišejo zdravstveno stanje oz. vzrok premestitve stanovalcev ter priložijo izvide, s katerimi razpolagajo. Za osebe z demenco, ki so vezane na prevoz reševalnim vozilom, je čakalna doba še daljša.
Dejstvo je, da število oseb z demenco hitro narašča in da ti bolniki potrebujejo prilagojeno obravnavo. Oseba z demenco namreč ne more podati objektivne anamneze, ne znajde se v njej neznanem okolju, med neznanimi ljudmi in velikokrat ne zna objektivno izraziti svojih potreb.
Od odločevalcev in vseh odgovornih za humano nacionalno zdravje in dostojno starost pričakujemo, da za obravnavo oseb z demenco v najkrajšem možnem času vzpostavijo ustrezne protokole, uredijo področje spremstva tako iz domačega okolja kot institucij, v specialističnih ambulantah, bolnišnicah in na urgenci pa zagotovijo usposobljen kader, ki bo vedel, kako pristopiti in obravnavati osebo z demenco.
Lep pozdrav in hvala. Nevenka Dobljekar,
članica NO Srebrne niti
1a_Porocilo_o_delu_SN_za_leto_2024.docx106.98 KB
