Novice

Katarina Keček je zapisala:

"𝗗𝗿. 𝗩𝗲𝘀𝗻𝗮 𝗣𝗿𝗶𝗷𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷 𝘀𝗲 𝗷𝗲 𝗽𝗼𝘀𝗹𝗼𝘃𝗶𝗹𝗮.
Bila je ena najvidnejših bojevnic za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Če ste spremljali agonijo minulih dni, potem veste, kako močno si je želela mirno oditi.
Pa ji niso tega dovolili.
Obljubila sem ji, da bom nadaljevala boj za dostojanstveno smrt."

Tudi Društvo Srebrna nit bo vztrajalo pri pri prizadevanjih za uresničitev  Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Moje življenje, moja pravica.

V Ljubljani, 2. oktobra 2025

»Moje življenje, moja pravica.«
Javna izjava Srebrne niti ob zaključku zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum o ZPPKŽ

Zdaj ni več dvomov.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (Zakon, ZPPKŽ)), ki je pred leti začel nastajati v Srebrni niti in je bil v popravljeni obliki sprejet v Državnem zboru, bo stopil v veljavo le, če bo dosegel zadostno podporo na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki je pred nami. Če referendumska podpora Zakonu ne bo večja od nasprotovanja, se bo pravica, da odločamo o lastnem koncu življenja, odmaknila. Morda za dolgo.
Ne oporekamo legitimnosti vnovičnega referenduma in tudi milijoni, ki jih bomo odšteli zanj, niso osnovni razlog našega javnega oglašanja. Z geslom »Preprečimo zastrupitve bolnikov« nasprotniki svobode izbire zavajajoče strašijo pred evtanazijo, ki je v Zakonu ni, in vse, ki Zakon podpiramo, označujejo kot zastrupljevalce. Pred tem smo že bili in smo občasno še označeni kot rablji, okuževalci, lažni humanisti, predstavniki kulture smrti ali kar Zlo. Ustvarja se vtis, da živimo v časih verskih vojn in da ideja tolerance še ni bila izumljena.
Na zakonodajnem referendumu bosta spet trčili dve osebni etiki, obe skladni z idejo človekovih pravic: etika varovanja življenja od spočetja do naravne smrti in etika izbire. Izbira glede odločanja o rojstvih je zavarovana z vpisom v ustavo RS, ZPPKŽ jo utrjuje še glede izbire o koncu lastnega življenja. Obe osebni etiki bosta trčili, čeprav ni potrebe, da bi. Trčili pa bosta, ker ena od njiju hoče drugi odreči pravico do obstoja. Ena hoče biti še naprej zapovedana, druga pa naj bi ostala prepovedana. Tiste, ki se zavzemajo za varovanje življenja, in se ne čutijo ogrožene od zagovornikov svobode izbire, zato sprašujemo: »Zakaj hočete trpečim vzeti možnost, da umrejo, kot želijo? Vi to možnost imate in vam je nihče ne krati. S kakšno pravico jo vi odrekate njim?«
Naše prizadevanje za uveljavitev zakona vodita pravičnost in sočutje. Članica Srebrne niti in podpornica ZPPKŽ dr. Vesna Prijatelj je pred dnevi preminila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pred tem so ji tam dvakrat preprečili poskus samousmrtitve. Ni jih ustavila ne njena podpisana izjava o zavračanju oživljanja, ki jo je podala, ne moževa podpora njenim prizadevanjem. Podobno se je pred tem zgodilo tudi dr. Janku Pleterskemu in Alenki Čurin Janžekovič. Njihova vnaprej izražena volja proti oživljanju je bila pri vseh treh poteptana ali spregledana. Tovrstni odzivi v zdravstvu so več kot nesočutni.
Ti primeri jasno kažejo, da živijo med nami ljudje, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev in si želijo drugačne pomoči. Pred njimi si zdravniki, ki trdijo, da niso srečali še nobenega bolnika, ki bi jih prosil za pomoč pri umrtju, zatiskajo oči, da jih ne bi videli. Zdaj so na očeh vse Slovenije. Ta umrtja razodevajo, da bolniki v institucionalnem varstvu in zdravljenju ne morejo uveljaviti svoje volje in narediti edinega zanje še smiselnega dejanja. Zdravstveno osebje, na drugi strani, je pod pritiskom, da morajo življenje rešiti proti volji pacienta in tudi proti lastni volji, saj jim sicer grozi obtožba, izguba službe, prepoved opravljanja poklica. Sprejeti Zakon je rešitev za te in še mnoge druge stiske.
Na naknadni zakonodajni referendum bomo zato množično odšli in oddali glas podpore Zakonu, da bi ob končni pridobitvi nove pravice živeli z več vedrine, vedoč da ni treba živeti v primežu strahu pred trpečim iztekom življenja – ne svojega ne življenja drugih, ki so nam pri srcu - in so temu izteku morda bližje kot mi.
Na referendum, ki je pred nami, gremo optimistično in s prepričanjem, da se potrdi že izražena volja iz lanskega leta. Morda se na vnovični poti do volišč pridružijo še novi glasovi.

Srebrna nit
Mag. Irena Žagar, predsednica

V Ljubljani, 21. septembra 2025

Javna izjava

Ob zbiranju podpisov proti uveljavitvi sprejetega Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je bilo predlagatelj prvotnega predloga zakona in je v nadaljevanju vseskozi aktivno sodelovalo pri njegovih popravkih in pripravi predloga zakona, kakršen je bil letos sprejet v državnem zboru. Natančno smo spremljali vse javne razprave in polemike in se vanje tudi aktivno vključevali, ne glede na to, ali so razpravljalci v njih izražali podporo ali nasprotovanje zakonu. Sodimo, da smo svoja stališča izražali strpno in korektno ter jih obširno argumentirali, nikoli pa si nismo dovolili, da bi nastopali z uporabo neresnic in manipulacij.

Skozi ves postopek se zavedamo, da bodo nasprotniki zakona uporabili vse pravne in druge možnosti, predvsem tiste, ki jih omogoča lansiranje medijskih sporočil, resničnih in neresničnih, korektnih in nekorektnih, tudi popolnoma zavajajočih, tako da sedanje zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za nas ni nobeno presenečenje. Živimo v demokratični družbi, katere temeljni postulat je možnost izražanja različnih stališč, tudi če so si popolnoma nasprotujoča, in kjer je mogoče z državljani – volivci in volivkami – tudi manipulirati.

Zbirateljem podpisov za razpis zakonodajnega referenduma ne odrekamo pravice, da aktivirajo svoje podpornike, vendar morajo tudi oni upoštevati različnosti družbe, v kateri živijo in aktivno delujejo. Zdaj in tukaj so med nami ljudje, ki neznosno trpijo in jim ne pomagajo niti zdravljenje niti lajšanje bolečin ali paliativna oskrba, sočutje in bližina svojcev. Edino njihovo upanje za končanje trpljenja je uveljavitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Zbiranje podpisov za naknadni referendum o ZPPKŽ uveljavitev zakona zamika v prihodnost in njihovo trpljenje samo podaljšuje, kar je mogoče razumeti kot dejaven poseg v njihovo življenje. Splošno soglasje je, da bolniki potrebujejo sočutje in jim je treba v trenutkih stiske prisluhniti ter upoštevati njihove želje in vrednote.

Kot kažejo dosedanje ankete in tudi lanskoletni posvetovalni referendum, večinska podpora ZPPKŽ ni sporna. Morebitni novi naknadni zakonodajni referendum tudi ne bo ustavil uveljavitve ZPPKŽ. Največ, kar lahko dosežejo podpisi za podporo razpisu referenduma, je zgolj podaljšanje nenehnega trpljenja ljudi, ki že itak trpijo in to občutijo kot mučenje in celo kot nasilje nad sabo.

Sprejeti zakon (ZPPKŽ) upošteva potrebno sočutje in pravičnost do trpečih ter ustvarja priložnost za sožitje različno mislečih. K temu gotovo prispeva, da v ZPPKŽ ni odobritve evtanazije in da trpeči posameznik lahko svoje življenje konča edinole sam. Domnevni pritisk okolja, zaradi katerega naj bi se ljudje odločali za smrt, je izmišljen. Odločajo se zaradi svojih bolezni in trpljenja, ki jih spremlja. Govorenje o nekakšnih mobilnih enotah, ki bi bolnike naložile v avto, da bi jih z milostno injekcijo uspavali, je popolna izmišljotina. Tudi sklicevanje na domnevno povečano število evtanazij ljudi pred prazniki in dopusti, kar naj bi dokazovalo pritiske svojcev, ne temelji na nobenem preverljivem podatku.

ZPPKŽ je zakon, ki vsem enakopravno omogoča svoboden in na lastni volji temelječ zaključek življenja skladno z osebnimi vrednotami, tudi tistim, ki si želijo naravnega konca življenja. In če ti tedaj ne bi bili sposobni odločati o sebi, jim zakon daje možnost, da vnaprej prepovedo medicinsko skrajšanje življenja. Te možnosti sedaj nimajo. Zase si želijo življenje v skladu z lastnimi vrednotami, zakaj bi to pravico odrekali drugim? Glede na to, da nasprotniki zakona ves čas poudarjajo, da bi bilo namesto možnosti prostovoljnega končanja življenja potrebno družbeno pozornost usmeriti v ustrezno paliativno oskrbo, ki bi preprečevala nastanek potrebe po koncu življenja, naj to svoje prepričanje udejanjijo in izboljšajo paliativo.

Trenutno zbiranje podpisov pod imenom »Proti zastrupitvam bolnikom« je zavajanje, utemeljeno na neresnicah, pa tudi zanikanje stvarnih problemov hudo bolnih in trpečih ljudi, ki podaljšuje njihovo agonijo. Poleg tega pa – kakor doslej že večkrat – gre za zlorabo referendumskega odločanja o vprašanju, o katerem smo državljani in državljanke že odločili z jasno izraženo voljo. Četudi bi organizatorjem uspelo prepričati zadosti veliko število podpisnikov in podpisnic, smo prepričani, da bo morebitna ponovno izražena volja volivnega telesa enaka, kot je bila na posvetovalnem referendumu 2024.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Predsednica
mag. Irena Žagar

Veliko koristnih informacij najdete na spletni strani www.spomnim.se

Lahko se naročite na brezplačni priročnik in na novice.

Javna izjava

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora

Letošnje geslo dneva preprečevanja samomora je »Spreminjajmo razumevanje samomora«, ki poudarja pomen odprtega pogovora o duševnem zdravju in čustveni podpori ljudem v stiski.
Srebrna nit se pridružuje in posebej podpira poudarke letošnjega gesla. Z odkritim pogovorom o duševnih stiskah lahko zmanjšamo njihovo število in posledice, ki jih sprožijo. Zmanjšamo lahko tudi stiske, ki jih nenadna izguba povzroča bližnjim. Te so lahko trajne, hude in vir novih tragičnih ravnanj.
Pogoj za odprt osebni pogovor o duševnem zdravju je senzibilno družbeno okolje, tudi samo odprto, ki brez sprenevedanj naslavlja težavne in občutljive plati doživljanja življenja, vključno z umiranjem in smrtjo. Tudi družbena razprava o sprejetem Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je sprožila širšo razpravo, povezano z dojemanjem samousmrtitve v družbi.
V Srebrni niti podpiramo preprečevanje samomorov in sodimo, da prispevamo k odprti družbeni razpravi o njih. In bomo tudi v prihodnje. A prav tako menimo, da njihovo preprečevanje ne bi smelo voditi v posplošeni prohibicionizem, povezan s prostovoljnim končanjem življenja. Nasprotno, kot družba bi morali pripoznati obstajanje tudi izjemnih – sicer zelo redkih - življenjskih okoliščin, ko obolele osebe brezizhodno in neznosno trpijo ter si vztrajno želijo le izhoda z dokončanjem življenja, ta pa je zanje pogosto nedosegljiv brez družbenega razumevanja in določenih – sicer omejenih in nadzorovanih oblik pomoči. Takšne osebe so med nami in jim družba ne bi smela odreči empatične pomoči. V imenu sočutja in pravičnosti.
ZPPKŽ uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Namesto termina samomor, ki je vrednotno in tudi ideološko zaznamovan, se sami zavzemamo za uporabo termina samousmrtitev, ki ni obremenjena na omenjen način. Vse, ki zakon podpiramo, ki s(m)o ga pripravljali, ga s svojimi podpisi poslali v državni zbor, ga večinsko podprli na posvetovalnem referendumu, poslancem, ki so zanj glasovali, nasprotniki zakona poimenujejo z izrazi rablji, lažni humanisti, okuževalci, čisto Zlo in nazadnje še zastrupljevalci. Težke besede od tistih, ki jim nihče ne krati pravice, da umrejo v skladu s svojimi vrednotami, in bi radi to isto pravico ohranili kot absolutno. Morda bo potrebno z odhodom na volišča še enkrat dokazovati, da je zahteva po pravici do pomoči pri prostovoljnem umrtju utemeljena in uživa večinsko podporo. Še nobena javnomnenjska raziskava v zadnjih desetih letih v Sloveniji ni pokazala drugačnega stališča od večinske podpore predlogu.
Medtem pa še konkreten predlog ob dnevu preprečevanja samomora. Del hudega, ki ga povzroči, so samoobtožbe bližnjih, da tragičnega dejanja niso uspešno preprečili. Zato smo v besedilu ZPPKŽ in v javni razpravi dosledno uporabljali izraz »samousmrtitev«, ki vrednotno ni zaznamovan in bi ob uveljavitvi lahko prispeval k zmanjšanju občutkov krivde bližnjih ob izgubi drage osebe. Izraz se polagoma uveljavlja, tudi Komisija za medicinsko etiko ga je že uporabila.
Predlagamo, da komisija organizira razširjen strokovni posvet, na katerem bi preučili možnost, da se ta terminološka sprememba uveljavi v strokovni in družbeni komunikaciji. Z veseljem bomo v njej sodelovali in zagovarjali stališče, da je potrebno vzpostaviti distinkcijo med samomorom in prostovoljnim končanjem življenja, v širši rabi v slovenskem jezikovnem prostoru pa uveljaviti uporabo termina samousmrtitev. Enako kot si bomo prizadevali za uveljavitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Predsednica
mag. Irena Žagar

V SPOMIN

VESNA MILETIĆ 1951 - 2025

Žalostni sporočamo, da je umrla, mirno za vedno zaspala na svojem domu, naša nepogrešljiva članica gospa Vesna Miletić, ki je letos dopolnila 74 let.
Naša članica je bila več kot pet let in njen prispevek k delovanju društva je bil izjemen. Čeprav se je borila z rakom, je našla moč in voljo, da je prispevala k delu Izvršnega odbora Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost.
Vesna je bila neprecenljiv vir znanja, izkušenj, modrosti, srčnosti in empatije.
Po izobrazbi pravnica je delala na različnih področjih tako v tujini kot v Sloveniji. Upokojila se je na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Sistem je dobro poznala v teoriji in tudi v praksi, saj je dolga leta skrbela za mamo Majo.

Hvaležni se je bomo spominjali.

Članice in člani Društva Srebrna nit