Novice

Moje življenje, moja pravica: Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ureja možnost pomoči v skrajni stiski ob koncu naših življenj
Ljubljana, 4. april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk s pozivom k zbiranju 5.000 podpisov. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična.
Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.
Uveljavitev pravice z omejitvami za določene skupine
Predlog ZPPKŽ ureja možnost pomoči v skrajni stiski in uzakonja pravico vseh polnoletnih, obvezno zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo družbo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno zaključijo svoje življenje. Zakon izključuje to možnost za otroke oz. osebe mlajše od 18 let, za osebe, ki nimajo fizioloških razlogov trpljenja, za osebe z depresijo, ki je duševna motnja. Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nimajo osebe, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, osebe, ki niso same sposobne odločati o sebi ali sorodniki za svojega svojca, nihče za nekoga drugega.
Tri četrtine vprašanih podpira uzakonitev
Raziskava Slovensko javno mnenje 2022 kaže, da je leta 2009 evtanazijo ocenilo za sprejemljivo 60% vprašanih, leta 2022 pa že 74%. Zelo podobno številko je dala javnomnenjska raziskava Ninamedie v maju 2022, ko je 76,5% vprašanih podprlo uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi. Ta široka podpora je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve. Zato se kaže kot povezovalna.
Dejanska možnost zlorabe je nična
Zakon zagotavlja družbeni nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami.
Zakon tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti zdravljenja in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki. Pomembno je poudariti, da gre pri pomoči za prostovoljno končanje življenje za izjemen, zelo redek primer, ko se posameznik odloči za takšno ukrepanje. Po primerjalnih izračunih bi se za takšno izbiro pri nas odločilo okoli 30 oseb na leto. V nobeni državi, ki ima zakonsko urejeno PPKŽ, še ni bilo sodno potrjene zlorabe. Prav pravno neurejene razmere odpirajo možnosti za različne zlorabe.

Nihče ni prikrajšan za pravice, ki jih že ima
ZPPKŽ nikomur ničesar ne jemlje. Vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj, ostajajo. Zakon zgolj daje pravico in možnost tistim, ki bi se želeli odločiti za takšno pot, da to storijo na etičen način, dostojanstveno in v skladu s postopkom, ki ga zakon določa. Prav vsem pa zakon daje zavest, da bodo lahko svobodno odločali o svojem koncu, ki bo tak, za kakršnega se bodo sami odločili.
Pravica do končanja življenja je integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi ideali in prepričanji. Pomembno pa je, ne glede na način, ki ga bolnik izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba na koncu življenja, vključno z zdravstveno nego, duhovno podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin.
Komunikacijski kanali
Z javno predstavitvijo predloga ZPPKŽ se odpira tudi spletno središče mojezivljenje.si, kjer lahko obiskovalci preberete predlog zakona ZPPKŽ ali dobijo odgovore na ključna vprašanja, ki so se pojavila v času javne razprave. Na spletni strani lahko oddate svoje vprašanje ali stališče, sledite medijskim sporočilom ali preberete razloge za podporo zakona nekaterih znanih podpornikov.
Na spletni strani bomo ob začetku zbiranja podpisov objavili tudi navodila, kje in kako oddati svoj podpis podpore zakonu, ki ga bomo pobudniki vložili s 5.000 zbranimi podpisi.

Odprli smo tudi profil na Facebooku in Instagramu.

Anita Caruso, nova predsednica Srebrne niti, je opozorila na stiske, ki jih starejši trpijo zaradi osamljenosti, socialne izključenosti, zdravstvene ogroženosti, neprimernega bivanjskega okolja, nasilja, različnih oblik diskriminacij in strahu pred negotovo prihodnostjo ter pojasnila aktivnosti, s katerimi v združenju odgovarjajo na tovrstne stiske. Napovedala je, da bo predlog zakona PPKŽ še isti dan posredovala Državnemu zboru, s pozivom na čim prejšnji datum pričetka zbiranja podpisov.

Avtorji predloga zakona ob javni predstavitvi na kratko sporočajo:
Andrej Pleterski: »Pripravljenost odločevalcev, da sprejmejo ZPPKŽ, je odvisna od izpričane množičnosti državljanske podpore zakonu. To je državljanski zakon za državljanke in državljane, pomemben bo vsak podpis«.

Dušan Keber: »Ne gre za to, da argumenti, ki nasprotujejo pomoči pri končanju življenja, ne bi bili tehtni; gre za to, da ima pravica izbire večjo težo«.

Brigita Skela Savič: »Namen ZPPKŽ ni nadomestilo za slabo delujočo paliativno oskrbo v Sloveniji, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in ZPPKŽ se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo.

Igor Pribac: «Pomoč pri končanju življenja je zadnje sredstvo blaženja trpljenja. Blagodejno je že zavedanje, da ti je ta pomoč na voljo.«

Luka Mišič: »Posameznikovo zasebno avtonomijo oziroma njegovo sposobnost odločanja o sebi moramo spoštovati od trenutka pridobitve poslovne sposobnosti vse do smrti, s tem pa tudi za primer odločanja o predčasnem končanju življenja."

Več: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Foto:Sašo Radej

Pismo Združenju bank Slovenije

Bo digitalizacija res zajela vse prebivalce? Razkorak med digitalno pismenimi
in ostalimi bo postajal vse večji

Ne glede na prizadevanja mnogih nevladnih organizacij za digitalno opolnomočenje sta-rejših se zavedamo, da del starejše generacije ostaja in bo ostal digitalno nepismen. Zavedamo se, da obstajajo starejši, ki se v računalniška usposabljanja ne vključujejo in se ne bodo vključili, pa najsi je to v urbanih ali ruralnih okoljih. Še toliko v težjem položaju so tisti računalniško nepismeni starejši, ki nimajo sorodnikov, ki bi jim lahko pomagali pri uporabi storitev e-bančništva, e-zdravstva, e-uprave itd. Zavedati pa se moramo tudi revščine med starejšimi in zato marsikdo med njimi nima ustrezne tehnične opreme.

Več: SN_in_U3O_-_Dopis_Zdruenju_bank_Slovenije_-_dostopnost_bank.docx

Srebrna nit opozarja na nevarnost prevar različnih akviziterjev, v zadnjem času tudi spletnih prevar starejših s hudimi posledicami

V Srebrni niti, združenju za dostojno starost, med drugim redno opozarjamo tudi na različne vrste prevar ali nakupovanja različnih, tudi zelo dragih stvari, ki jih ponujajo različni akviziterji. Tokrat povzemamo opozorila Policije, ki svari na spletne prevare, ki so v porastu in za oškodovance ter njihove bližnje finančno zelo obremenjujoče, lahko celo usodne.

Več

Javno_pismo_SN_opozarja_na_zlorabe_starejih_26_febr_2023.docx

Za nastale sedanje razmere so odgovorne vse vlade od osamosvojitve dalje. Sedanja vlada naj nemudoma zaustavi slabšanje socialnega položaja upokojencev, ki se dogaja v zadnjih letih, in odpravi krivice, ki so jih povzročile prejšnje vlade.

V času ekonomske krize, inflacije, draginje mora vlada vse družbene skupine obravnavati po enakih merilih. Izredne uskladitve pokojnin torej DA, če se plače v javnem sektorju izredno uskladijo in se dvigne minimalna plača.

Več v priponki.

SN_-_izjava_pokojnine_3_februar_2023.docx85.89 KB

Spošptovani

do 6. februarja 2023 lahko uveljavite pravico do uveljavljanja olajšave pri plačilu dohodnine za vzdrževanega družinskega člana

Povezave: https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/vzdrzevani_druzinski_clani/

In https://edavki.durs.si/OpenPortal/Dokumenti/doh_vdc.n.sl.pdf#page=2 pod oznako D - starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa; pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.

Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je 24. januarja 2023, sprejela predstavnika Združenja za dostojno starost - Srebrna nit, ki sta ji predstavila področja, na katerih združenje deluje v svojem poslanstvu skrbi za starejše.
Eno glavnih je po besedah predsednice združenja Biserke Marolt Meden dolgotrajna oskrba, saj lahko v združenju glede na obsežne izkušnje s starejšimi predlagajo mnoge dolgotrajne rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju življenja starejših in medgeneracijskemu sožitju. Nadalje je opozorila, da v Sloveniji žal še vedno ni instituta zagovorništva pravic starejših in izpostavila pobudo združenja za vzpostavitev samostojnega ministrstva za starejše in varuha pravic starejših.
Član združenja dddr. Andrej Pleterski je zatem predstavil Predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,ki odgovornost odločanja o končanju življenja prelaga na umirajočega posameznika in mu s tem omogoča varen in dostojanstven konec življenja. Povedal je, da predlog zakona zagotavlja visoko stopnjo varnosti pred napačno odločitvijo, prav tako v državah s podobno ureditvijo ne zaznavajo zlorab. Kot je povedal dddr. Pleterski, možnost izbire glede končanja življenja podpira okvirno tri četrtine slovenskih državljank in državljanov ne glede na starostno skupino, raven izobrazbe ali kraj bivanja.
Predsednica Državnega zbora je dejala, da bo predlog zakona z veseljem preučila, saj se takšna situacija prej ali slej dotakne prav vsakega izmed nas: »Le ljudje z izkušnjo bližnjega lahko razumejo, kaj pomeni trpeče drseti v smrt, vprašanje pa je, ali smo na čustveni in razumski ravni to pripravljeni sprejeti tudi kot družba«. Ker gre za vprašanje širšega pomena za državljane, pa je podprla tudi idejo o posvetovalnem referendumu. S sogovorniki se je strinjala, da bi šla Slovenija s sprejetjem takšnega zakona po poteh naprednih in razvitih držav.
Predsednica Državnega zbora je predstavnikoma združenja zagotovila podporo pri pripravi novih zakonskih podlag na področju dolgotrajne oskrbe, razširitve kakovostnih programov za starejše, dostojnih pokojnin in aktivne upokojitvene dobe. Ob tem je napovedala posvet Za boljšo prihodnost starejših, ki bo v Državnem zboru potekal predvidoma spomladi in na katerem bodo s sodelovanjem nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev (med njimi tudi novoustanovljeno Ministrstvo za solidarno prihodnost) na enem mestu naslovljeni izzivi in težave, s katerimi se sooča starejša populacija.

Foto: Matija Sušnik/DZ